predsednik sodišča
Ministrstvo obsodilo 'resen napad na temelje pravne države'
08. 11. 2024 12.31
Na ministrstvu za pravosodje in na vrhovnem sodišču obsojajo nedavni napad in poškodovanje hiše brežiškega sodnika Almirja Kurspahića. Po oceni ministrstva napad predstavlja nesprejemljivo dejanje nasilja in resen napad na temelje pravne držav, napadi na integriteto in varnost sodnikov pa so napadi na samo bistvo našega pravosodnega sistema.
Marta Kos dobila zeleno luč parlamentarnega odbora
07. 11. 2024 06.20
Slovenska kandidatka za evropsko komisarko za širitev EU Marta Kos je po zaslišanju prejela zeleno luč odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve (Afet), so sporočili iz liberalne politične skupine Renew, ki ji pripada tudi Kosova. Kosova je na zaslišanju sicer izpostavila, da je večja in reformirana EU strateška nuja, pri širitvi na Zahodni Balkan je poudarila pomen sprave in regionalnega sodelovanja, podporo Ukrajini pa je označila za absolutno prednostno nalogo.
Pridržali devet ljudi: napadi na policiste, poškodovanje mestne hiše ...
06. 11. 2024 17.21
Zaradi neredov na torkovih protestih v Novem Sadu je bilo pridržanih devet ljudi, je sporočilo tožilstvo, ki jim očita storitev več kaznivih dejanj. Protesti, h katerim je pozvala opozicija, so potekali po tragičnem zrušenju nadstreška na novosadski železniški postaji. Zaradi nasilja na protestih je morala posredovati policija.
Zanje je heroj, ki (spre)govori namesto njih
05. 11. 2024 08.53
Na eni strani osovražen, na drugi oboževan. Prepričan je bil, da je njegovo mesto v Beli hiši, enako mnenje je nazadnje delilo več kot 70 milijonov Američanov – toliko, da se vrača v Belo hišo. Okoli Donalda Trumpa se je ustvaril kult osebnosti, ki ga vneto skušajo razumeti in razložiti številni analitiki v ZDA in drugod.
Podporniki splava izgubili v treh, a zmagali v sedmih zveznih državah
06. 11. 2024 04.02
Ob boku volitev, na katerih Američani izbirajo novega predsednika ZDA, ponekod glasujejo tudi o predpisih o splavu. O tem, da bi splav dovoljevali do točke, ko je plod sposoben preživeti (24 tednov nosečnosti), so se odločali v 10 zveznih državah. V Arizoni, Montani, Nevadi, Koloradu, Marylandu, New Yorku in Misuriju so volivci vključitev splava med ustavne pravice podprli, na Floridi in v Južni Dakoti pobude niso podprli z dovoljšno večino, v Nebraski pa so izbirali med dvema omejitvama splava in izbrali strožjo.
Kje je Melania in kdo je morebitni prvi gospod ZDA?
05. 11. 2024 13.10
Prve dame niso le pomembne modne ikone, prav tako ne zasledujejo le družbenih ciljev. So tudi pomembne politične akterke, pa čeprav jim ljudstvo na volitvah te moči ne podeli. Melania Trump je to vlogo že prevzela, ko se je zavzemala za zmanjšanje spletnega nasilja in ustrahovanja. A njena vloga bi se lahko ob morebitni ponovni izvolitvi Donalda Trumpa močno spremenila. Iz predsedniške kampanje je bila namreč bolj kot ne odsotna, vprašanje pa je tudi, ali se bo v Belo hišo sploh vrnila. Po drugi strani Doug Emhoff skupaj z ženo orje ledino na tem področju. Kamala Harris bi se lahko namreč v zgodovino vpisala kot čisto prva ameriška predsednica, njen mož pa kot prvi 'prvi gospod Združenih držav Amerike'.
Janša mora tožilki in sodnikom povrniti več kot 30 tisoč evrov stroškov
04. 11. 2024 16.18
Višje sodišče v Mariboru je potrdilo sklep, s katerim je Okrožno sodišče v Kranju predsedniku SDS Janezu Janši naložilo, da mora tožilki in sodnikom v zadevi Patria, od katerih je terjal odškodnino, povrniti stroške pravdnega postopka. Pri tem je višino priznanih stroškov še nekoliko povišalo, in sicer na skupno 30.260.
Od umorjenega Kennedyja do Watergata in Monice Lewinsky
03. 11. 2024 16.00
Pomembno je razlikovati med ambicijami predsednikov in omejitvami, na katere naletijo v času svojega predsedovanja. Vse, kar so povedali med predsedniško kampanjo, je lahko postranskega pomena, saj imajo omejena pooblastila. Lincoln denimo ni želel državljanske vojne, Roosevelt je želel končati depresijo, Reagan je želel spodbuditi gospodarstvo in Bush verjetno ni imel namena narediti invazije na Afganistan. A so nastopile še druge sile in spodkopale njihovo predsedstvo ter odločile o končnem cilju. In kaj so prinesli ameriški predsedniki med in po drugi svetovni vojni?
Najdražja politična funkcija na svetu: kdo so megadonatorji rekordno drage kampanje?
24. 10. 2024 10.20
Volilna kampanja za novega ameriškega predsednika je v polnem razmahu in najverjetneje ni druge politične funkcije na svetu, ki bi za zmago zahtevala tako globok žep. Zadnje ocene že kažejo, da bo tokratni volilni cikel stal vsaj 15,9 milijarde dolarjev (14.73 milijarde evrov) in s tem presegel prejšnji rekord iz leta 2020. Pomemben vir denarja in s tem tudi vpliva so individualni donatorji. Gre za najbogatejše Američane, ki strankam in kandidatom namenijo milijone. Na prvem mestu najradodarnejših je v javnosti redko viden poslovnež, ki je doniral več kot 100 milijonov, na drugem pa Miriam Adelson, nova večinska lastnica franšize Dallas Mavericks.
Novi predsednik ustavnega sodišča bo Rok Čeferin
24. 10. 2024 09.55
Ustavno sodišče je na upravni seji za naslednjega predsednika ustavnega sodišča izvolilo dosedanjega podpredsednika Roka Čeferina. Funkcijo predsednika bo nastopil 16. decembra 2024, ko triletni mandat poteče Mateju Accettu.
V Kazan prispeli mnogi svetovni voditelji, o čem bo tekla beseda?
23. 10. 2024 16.34
Skoraj tri leta po ruski invaziji na Ukrajino, zaradi katere so Moskvo obsodile mnoge države po vsem svetu, voditelj Vladimir Putin organizira vrh BRICS z več kot ducatom svetovnih voditeljev. Na tridnevnem vrhu naj bi razpravljali predvsem o gospodarskih zadevah, dotaknili pa se bodo najbrž tudi konflikta na Bližnjem vzhodu.
Je Muskov načrt zakonit? Pod drobnogledom denarne nagrade za volivce
22. 10. 2024 10.00
Daleč v ospredje kampanje pred tokratnimi ameriškimi volitvami so se prerinile znane osebnosti. Te ne vplivajo le na zbiranje sredstev za volilne kampanje, temveč tudi mobilizirajo svoje privržence k aktivnemu sodelovanju v volitvah. Vsak na svoj način. A morda še največ prahu dviguje pristop Elona Muska, ki mu nekateri celo očitajo, da njegovo početje ni zakonito.
Ameriški volilni sistem: daleč od vizije ustanovnih očetov
22. 10. 2024 07.11
Ameriški volilni sistem je bizarno unikaten. Zasnovan z namenom, da bi preprečil krivice pri koncentraciji politične moči, v resnici prav to omogoča in je pravzaprav daleč od neposredne demokracije. Tako je možno, da kandidat, ki na volitvah zbere največ glasov, na koncu ni zmagovalec. Ameriškega predsednika namreč ne izberejo neposredno volivci, pač pa ima škarje in platno v rokah t. i. elektorski kolegij. Tako je v najmočnejši demokraciji na svetu dva od zadnjih štirih predsednikov izbrala manjšina volivcev. Za spremembe, ki jih sicer podpira 58 odstotkov Američanov, bi bilo treba poseči v ustavo.
Kadrovska rošada na vrhu Darsa: v igri tudi Tomaž Vesel
20. 10. 2024 07.00
Predvidoma prihodnji četrtek bo znano, kdo bo po novem vodil Dars. Aktualni predsednik uprave, David Skornšek, je za rubriko 24UR Fokus potrdil, da se po letu dni umika z najvišjega položaja. Kljub temu želi ostati v upravi, vendar ne več na najbolj izpostavljenem mestu. Na drugi strani aktualni član uprave in vidni član stranke Gibanja Svoboda, Andrej Ribič, ne skriva, da bi rad zasedel Skornškov stolček. A v zadnjih dneh se med kandidati za novega člana uprave, morebiti celo njenega predsednika, omenja tudi Tomaža Vesela, nekdanjega kandidata za evropskega komisarja, ki mu vladajoča politika očitno išče novo delovno mesto. Kaj na naše novinarsko vprašanje odgovarja Vesel?
Za predsedniški stolček se poteguje šest kandidatov, v ospredju le dva
19. 10. 2024 06.58
Lahko Američani izbirajo res le med Trumpom in Harrisovo? Ameriški volilni sistem je le na videz demokratičen, v resnici pa je močno polariziran. Niti mnogi Američani ne vedo, da se za predsedniški stolček poteguje kar šest kandidatov, saj mediji izpostavljajo le bitko med vodilnima strankama republikancev in demokratov. Kakšne možnosti, če sploh, pa imajo drugi kandidati? In kdo vse se podaja v bitko za glasove volivcev?
Na višjem sodišču pritožba Janše na sodbo v zadevi Veselinovič
17. 10. 2024 13.25
Na celjskem višjem sodišču je potekala pritožbena seja zoper sodbo prvaku SDS Janezu Janši, ki ga je okrožno sodišče novembra lani zaradi obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča kaznovalo z denarno kaznijo. Višje sodišče bo svojo odločitev sporočilo v pisni obliki.
Svoboda trdno za Golobom: To je napad na premierja in rušitev te vlade
16. 10. 2024 14.14
Zoper predsednika vlade je vložena kazenska ovadba, Robert Golob je prepričan, da bo vse očitke ovrgel, prav tako meni, da gre v resnici le za "politični boj užaljene političarke". Medtem ko so mu v domači poslanski skupini Gibanje Svoboda izrazili neomajno podporo, pa dve koalicijski partnerici zadevo spremljata z vso resnostjo in pozornostjo. Pričakujeta tudi dodatna pojasnila. Opozicijska SDS se na kazensko ovadbo še ni odzvala, v NSi pa ocenjujejo, da se premier zapleta vsakič, ko stopi pred kamere, pozivajo ga, naj priča pred preiskovalno komisijo DZ.
Zahteva za oceno ustavnosti sklepa o priznanju Palestine zavržena
08. 10. 2024 10.22
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo SDS in NSi za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, so danes sporočili s sodišča. Na seji minuli teden so ustavni sodniki s petimi glasovi proti trem odločili, da ustavno sodišče nima pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države. Predsednik vlade Robert Golob je odločitev označil kot "popolnoma pričakovano". Kot je dejal, je bilo priznanje legitimno in legalno dejanje, zdaj pa da je tudi dokončno.
Kdo bo guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic in kdo sodnik v EU?
02. 10. 2024 19.02
Pred domačim političnim vrhom so pomembne kadrovske odločitve za tri vplivne funkcije. Kdo bo kot guverner vodil Banko Slovenije? Kdo bo varuh oziroma varuhinja človekovih pravic? In kdo bo po smrti Marka Ilešiča slovenski sodnik na sodišču Evropske unije v Luksemburgu? Ker so v igri za posamezen položaj številna ugledna imena, se obetata huda kadrovska bitka in nepredvidljivo iskanje politične podpore. Prva na potezi pa je predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Goloba na 20-letnici KPK ni bilo, neuradno naj bi ga kmalu zaslišali
02. 10. 2024 17.52
Na slovesnem praznovanju 20-letnice Komisije za preprečevanje korupcije je zbrane nagovorila predsednica države Nataša Pirc Musar in ne predsednik vlade Robert Golob. Golob, ki se za razliko od preostalega političnega vrha dogodka edini ni udeležil, se bo neuradno v naslednjih dneh soočil z zaslišanjem pred KPK zaradi suma kršitve integritete in domnevno nedovoljenih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.
Ukrajinski sodnik na Dunaju zastrupljen z živim srebrom
29. 09. 2024 11.29
Avstrijo je presenetila novica o domnevni namerni zastrupitvi ukrajinskega sodnika Aleksandra Tupickega, ki je iz Ukrajine po začetku ruske invazije pobegnil v tujino. Laboratorijski izvid naj bi v njegovem telesu pokazal kar sedemkrat preseženo vrednost živega srebra. Incident pa naj bi že prijavil avstrijskim organom.
'Sprejeti je treba zakon nad zakoni, ki bi omogočal izvedbo prioritetnih projektov'
27. 09. 2024 18.17
Projekt izgradnje 3. razvojne osi jug, ki bi Belo krajino končno povezal z Novim mestom in avtocesto A2, že več kot desetletje vztraja v primežu zapletenih birokratskih postopkov, pritožb in infrastrukturnih izzivov. Kljub obljubam, dokumentom in resolucijam prebivalci in gospodarstvo regije še vedno čakajo na začetek gradnje tega za razvoj ključnega projekta. Kdaj bi se torej lahko kaj premaknilo? Odgovor so iskali na dogodku Koliko časa še – 3. razvojna os jug, ki so ga pripravili na Otočcu v gradu Otočec.
Ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop, ta ga je sprejel
26. 09. 2024 10.01
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je sporočila, da je predsedniku vlade Robertu Golobu ponudila svoj odstop, saj sprejema objektivno odgovornost za t. i. afero modre luči. Navedbe v medijih, da so se na ministrstvu za prehitro vožnjo v Avstriji skušali izogniti globi, je sicer označila za neresnične, saj da kazni sploh še niso prejeli. Ocenila je, da gre v tej zgodbi za "dobro načrtovan poskus osebne deskreditacije". Golob je medtem njen odstop že sprejel in se ji zahvalil za dosedanje delo. Njeno odstopno izjavo je že posredoval v DZ.
'Kdor bo imel pri sebi doma raketo, bo ostal brez doma'
24. 09. 2024 10.40
Bejrut, Sidon, Marjayoun, Nabatieh, Bint Jbeil, Tir, Jezzine, Zahrani, Zahle, Baalbek in Hermel so bili tarče silovitih izraelskih zračnih napadov na Libanon. Po podatkih libanonskih oblasti je v napadih umrlo 558 ljudi, več tisoč jih je bilo ranjenih. Proti severu Libanona in v sosednjo Sirijo se zlivajo kolone beguncev. Izrael je medtem sporočil, da so bili tarče položaji in raketni lanserji Hezbolaha ter da so uničili 1600 tarč.
Računalniki: plačati bo treba še 100.000 evrov za dostavo
24. 09. 2024 20.27
Sage z računalniki, ki jih je kupilo ministrstvo za digitalno preobrazbo, še kar ni konec. Stroški se namreč še naprej kopičijo, zdaj bodo morali plačati še 100.000 evrov za dostavo računalnikov uporabnikom.
Vrtovec: Nihče ne sme biti tako aroganten, da poslancem ne poda pojasnil
24. 09. 2024 06.00
"Gre za norčevanje iz parlamentarne demokracije," pravijo poslanci NSi po dogajanju v državnem zboru. Tudi v tretje so namreč štirje člani komisije za nadzor javnih financ iz vrst Nove Slovenije ob obstrukciji koalicijskih poslancev sami zaman čakali na ministrico Emilijo Stojmenovo Duh, da ta stopi v dvorano in jim pojasni sporni nakup 13.000 prenosnikov. Številni med njimi se še naprej prašijo v skladišču, ki ga z davkoplačevalskim denarjem najema ministrstvo za digitalno preobrazbo. Ministrica se je sprva opravičila, nato pa vseeno prišla v državni zbor, ne pa tudi na zasedanje komisije. Ostala je namreč pred vrati, saj da je tik pred tem ugotovila, da je seja zaradi odsotnosti večine poslancev nesklepčna.
Komisija Stojmenovo Duh pozvala k odstopu, ministrstvo očita kršitev poslovnika
23. 09. 2024 10.57
Komisija DZ za nadzor javnih financ je na seji, na kateri so obravnavali lanski nakup 13.000 računalnikov, kljub odsotnosti koalicijskih poslancev, ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh pozvala k odstopu. To, da je seja kljub nesklepčnosti potekala, je za ministrstvo kršitev poslovnika. Poslanec NSi Janez Cigler Kralj medtem nespoštovanje poslovnika očita ministrstvu, saj da na komisiji niso sodelovali njegovi predstavniki. Predsednico DZ je zato pozval k zaščiti integritete komisije.
'Vloga podpredsednice GZS ne velja kot kredibilna vodstvena izkušnja'
21. 09. 2024 07.00
Saga okrog kandidatke Marte Kos za evropsko komisarko, ki bi dobila širitev, nikakor ne pojenja. V studiu 24UR je Kosova zanikala celo vrsto očitkov: zanika, da nima dovolj vodstvenih izkušenj, zanika, da je nekdanja sodelavka tajne službe. V Gibanju Svoboda branijo kandidatko, podpredsednik vlade Matej Arčon celo pravi, da gre za prikrito rušenje kandidatke s ciljem diskreditirati in rušiti premierja Roberta Goloba. V SDS pa so na drugi strani jasno že najavili: slovenska delegacija ne podpira imenovanja Marte Kos, ki je po mnenju nekaterih v stranki že nervozna.
Kompromis pri interpelacijah ministrov: politične posledice nezadovoljstva
20. 09. 2024 17.37
Strokovna skupina za pomoč pri pripravi ustavnih sprememb pri imenovanju vlade, ki jo je imenovala ustavna komisija DZ, je predstavila kompromisno rešitev glede interpelacije ministrov. Državni zbor bi lahko izrazil nezadovoljstvo nad ministrom, a ga to ne bi razrešilo s funkcije, bi pa oblikovalo večino, ki lahko zamenja vlado.
Na kolegiju predsednice DZ ostra debata o dostojnem obnašanju
20. 09. 2024 12.22
Na kolegiju predsednice DZ so potrdili dnevni red seje DZ, ki se bo s poslanskimi vprašanji ministrom in ministricam začela v ponedeljek. Predsednik vlade Robert Golob bo nanje odgovarjal v torek, 1. oktobra. Nato se je vnela ostra debata o dostojnosti obnašanja poslancev in ministrov na sejah delovnih teles DZ.