predstavlja
Osem tisoč volilcev je za DS premalo
03. 11. 2000 00.00
Ker je Demokratski stranki Slovenije (DS) uspelo zbrati le 8000 glasov volivcev, kar je manj od enega odstotka glasov, ki jih za financiranje zunajparlamentarnih strank iz proračuna določa zakon o političnih strankah, bodo 9. decembra letos organizirali izredni kongres, na katerem bodo preučili tako programska, kot tudi kadrovska izhodišča stranke, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi prenovi organizacijske strukture stranke ter okrepitvi aktivnosti na lokalni ravni, je na novinarski konferenci povedal predsednik DS Mirko Macher. Vodstvo stranke na izrednem kongresu svojega odstopa ne bo ponudilo, dokler se zanj ne ponudi ustrezna alternativa.
SKB ostaja odprta za povezave
03. 11. 2000 00.00
SKB banka je privatna bančna ustanova, odprta za povezovanje doma ali v tujini. Za strateško sodelovanje z SKB banko se že zanima več tujih institucij, banka pa bo po besedah predsednice uprave Cvetke Selšek pomembnejše korake v tej smeri naredila konec prihodnjega leta. Kot je dejala Selškova, je postopek povezovanja z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) upočasnjen, saj ni prišlo do izdelave modela privatizacije te mariborske banke. Povezovalne aktivnosti s tem niso ukinjene, nadaljevale pa se bodo takoj, ko bo postalo jasno, kako bo potekala privatizacija NKBM.
V rokah Pivovarne Laško 84 odstotkov delnic Radenske
03. 11. 2000 00.00
Pivovarna Laško je v času trajanja ponudbe za odkup od 18. septembra do 27. oktobra pridobila nekaj več kot 3,7 milijona oz. 73,73 odstotka delnic Radenske, kar skupaj s 10,20 odstotka delnic, ki jih je pivovarna že imela pred objavo ponudbe, predstavlja 83,93 delnic Radenske. V Pivovarni Laško izid ponudbe ocenjujejo kot uspešen, saj je bil presežen tako minimalni prag 50,1 odstotka kot tudi najbolj optimistična pričakovanja. Delničarji Pivovarne Laško so na izredni skupščini 24. oktobra, na kateri je bilo zastopanega 75 odstotkov kapitala, sprejeli sklep o odobrenem kapitalu ter pogojnem povečanju osnovnega kapitala družbe in izdaji novih delnic v skupni nominalni vrednosti 2,2 milijarde tolarjev ter sklep o zamenjavi delnic družbe Radenska za pivovarske delnice v razmerju 1,77 : 1. Kot je povedal pravnik Pivovarne Laško Pavel Teršek, naj bi se učinki povezave skozi poslovne rezultate začeli kazati že v prihodnjem letu, v večji meri pa na daljši rok. Boljše poslovne rezultate družbi pričakujeta na podlagi nižjih stroškov z združevanjem poslovnih funkcij, skupnim razvojem novih izdelkov in skupnimi prodajnimi potmi ter s skupnim nastopanjem na trgu. Kot je ob tem dodal Teršek, bodo vsi odvečni zaposleni v Radenski s prerazporeditvijo ohranili delovna mesta.
Sprejem delnic Gorenja v borzno kotacijo A
02. 11. 2000 00.00
Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi, d.d. je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 12.200.000 navadnih imenskih delnic v skupni nominalni vrednosti 12.200.000.000 tolarjev družbe GORENJE gospodinjski aparati, d. d., Velenje, s trgovalno oznako GRVG. Odločba stopi v veljavo z dnem začetka trgovanja z delnicami GRVG v okviru borzne kotacije A in istočasne izključitve iz trgovanja na prostem trgu. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 12.200.000.000 tolarjev in je razdeljen na 12.200.000 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev vsaka. Delnice so bile 2. junija 1998 sprejete v prosti trg borze. En lot predstavlja ena delnica, minimalna količina za trgovanje preko BTS je 1 lot, enotna oznaka delnic za potrebe trgovanja v okviru borzne kotacije A je GRVG.
IBM ohranja vodilni položaj
30. 10. 2000 00.00
Po podatkih raziskave Business Intelligence & Data Warehousing Competitive Analysis Report 2000 je IBM vodilno podjetje na področju programske opreme, sistemov in storitev za poslovno inteligenco. V letu 1999 je IBM-ov dohodek na tem področju znašal 4,97 milijarde ameriških dolarjev.
Obveznice NOVE KBM v borzni kotaciji B
30. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo o sprejemu obveznic 2. izdaje na ime izdajatelja Nova kreditna banka Maribor, d. d., v borzno kotacijo B. Datum začetka trgovanja bo določen po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije B s strani izdajatelja.
E-business Show v Pordenonu
30. 10. 2000 00.00
V okviru Pordenonskega sejma se bo od 9. do 12. novembra odvil E-business Show, prva prireditev na območju severne Italije, ki predstavlja možnosti reševanja problemov znotraj podjetij s pomočjo interneta. Prireditev bo namenjena majhnim in srednjim podjetjem severovzhodne Italije, Slovenije in Hrvaške, ki že poslujejo preko mednarodnih povezav, vendar pa še vedno ne izkoriščajo pomembnih možnosti, ki jih ponuja internetno poslovanje, so sporočili iz Pordenonskega sejma. Udeleženci sejma se bodo lahko informirali o možnostih in problemih, s katerimi se podjetja srečujejo v poslovnem svetu. Predstavljene bodo najsodobnejše rešitve problemov vodenja proizvodnje, logistike, komercialne in marketing aktivnosti s pomočjo novih aplikacij v elektronskem poslovanju. Konference v okviru sejma, ki se bodo osredotočale na business-to-business in business-to-customer ter elektronsko podprto obliko usposabljanja, učenja, trgovanja in svetovanja, bodo namenjene tako podjetnikom in njihovim sodelavcem s področja informacijskih sistemov, telekomunikacij, proizvodnje, logistike in marketinga kot študentom, univerzam in drugim agencijam.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
Nizek priliv tujih investicij
29. 10. 2000 00.00
Priliv tujih neposrednih investicij (TNI) v Slovenijo je že nekaj let na nizki ravni. Po mnenju domačih in tujih strokovnjakov glavno oviro za tuje investicije predstavlja neprijazno poslovno okolje in z njim povezane administrativne ovire. Direktor Urada za gospodarsko promocijo in tuje investicije Matej Kovač meni, da lahko Slovenija svoj ugled na področju TNI spremeni z bolj ofenzivno in transparentno privatizacijo, odpravo ovir za investicije, kar pomeni predvsem povečati ponudbo stavbnih zemljišč za industrijo, ter vzpostavitev verodostojnega sistema nepovratnih vzpodbud za TNI. Ob tem ocenjuje, če bo država ustrezno ukrepala, da se bo priliv TNI ob vstopu Slovenije v EU najverjetneje povečal in se s slabega enega odstotka bruto domačega proizvoda povzpel na tri odstotke.
Schüssel poudaril pomen vstopa kandidatk
28. 10. 2000 00.00
Države kandidatke za vstop v EU naj bi si po mnenju avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla v primeru, da ne bo možna hitra polna vključitev v Evropsko unijo, kot vmesno stopnjo prizadevale za vstop v evropski gospodarski prostor.
V Temelinu zaradi okvare ustavili reaktor
27. 10. 2000 00.00
Nepravilnost v sistemu nadzora krožnih črpalk v primarnem krogu jedrske elektrarne Temelin je sinoči povzročila odpoved delovanja črpalk in ustavitev jedrskih reakcij v reaktorju, je danes sporočil tiskovni predstavnik te češke nuklearke Milan Nebesar. Odpoved črpalk ne predstavlja nobene grožnje za varnost jedrske elektrarne, reaktor so ustavili upravljavci, in ne avtomatski sistem, je poudaril Nebesar. Dejal je, da ameriška družba Westinghouse, ki elektrarni dobavlja sisteme za nadzor in varnost, že raziskuje vzroke za napako. Včeraj je bila temperatura vode v primarnem krogu 279 stopinj Celzija, je še dodal Nebesar.
Piratski softver v Evropi
27. 10. 2000 00.00
Inšpekcijska služba gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev programske opreme BSA (Business Software Alliance) je v prvih devetih mesecih letos pri inšpekcijskih pregledih na internetu po Evropi ugotovila 3728 kršitev ponujanja piratskih kopij programske opreme. Pri tem je družba BSA o tem obvestila 1643 kršiteljev, od katerih jih je nato 1468 ponudbe umaknilo z interneta.
Slovenska stojnica na EXPO 2000
26. 10. 2000 00.00
Svetovno razstavo EXPO 2000 v Hannovru je danes, pet dni pred njenim zaprtjem, obiskal nemški kancler Gerhard Schröder. Pohvalil je prizadevanja vseh, tako organizatorjev kot udeležencev, hkrati pa napovedal finančno negativen rezultat, čeprav ta ne bo zastrl številnih izboljšav, ki jih je v življenje Hannovra in okolice prinesel EXPO. Na svetovni razstavi se predstavlja tudi Slovenija, ki je za obiskovalce zelo zanimiva. Do torka, 31. oktobra, ko EXPO 2000 zapira svoja vrata, naj bi namreč slovensko stojnico obiskalo več kot milijon obiskovalcev, je sporočil namestnik generalnega komisarja EXPO za Slovenijo Vladimir Vajda. Po Schröderjevih besedah tudi ne gre zanemariti velike odmevnosti in svetlejše podobe, ki si jo je Nemčija s to razstavo pridobila v svetu. Posebej je podaril pomembno vlogo malih in novih držav, ki so prinesle živahnost v veliko družino razstavljalcev na EXPO 2000. Organizatorji so vse zaključne slovesnosti poimenovali z geslom "Tujci postanejo prijatelji". Eden zaključkov bo še danes, v četrtek zvečer, ko bodo predstavniki vseh prirediteljev in več pevskih zborov na zdaj že znamenitem stopnišču sredi razstaviščnega prostora prepevali himno svetovne razstave. Slovenski razstavni prostor je vse zadnje dni oblegan in začetno skromno število obiskovalcev se je potisočerilo. Tako na slovenski stojnici pričakujejo, da bodo lahko v ponedeljek, 30. oktobra, pozdravili milijontega obiskovalca. Med petdeset obiskovalci bodo z elektronskim žrebom izbrali milijontega, ki bo za nagrado prejel Rogovo kolo. Nagradili pa bodo tudi tista dva, ki si bosta slovensko stojnico ogledala pred in za milijontim obiskovalcem.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Odkritje spomenika žrtvam holokavsta
25. 10. 2000 00.00
V središču Dunaja so danes slovesno odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta, posvečen 65.000 avstrijskim Judom, ki so umrli v času nacizma. Največji zločin v človeški zgodovini je dobil svojo podobo, je ob odkritju spomenika dejal pobudnik njegove postavitve, lovec na naciste Simon Wiesenthal. Kot je dejal, je spomenik postavljen v spomin na grozote nacizma in predstavlja pomnik za prihodnje generacije.
Pokojnine ostajajo nespremenjene
24. 10. 2000 00.00
Kljub luknji, ki zeva v pokojninski blagajni bodo te za zdaj ostale nespremenjene. Danes je o tem razpravljal upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za pokrivanje primanjkljaja bodo najeli posojila, ki jih nameravajo vrniti prihodnje leto.
Nova družina IBM strežnikov
24. 10. 2000 00.00
Med letošnjimi novostmi prireditve Infos je bilo predstavljenih veliko sodobnih in domačih rešitev, ki bodo gospodarstvu ponudile večje možnosti za t.i. e-poslovanje. IBM Slovenija in kranjski Nibble sta tako v okviru prireditve Infos prvič predstavila novo družino IBM strežnikov, imenovano @-server. Ta družina računalnikov ponuja nove možnosti za razvoj poslovnega računalništva z vgrajeno hitro in zmogljivo tehnologijo. S t.i. sistemskim integratorjem so ponujene nove možnosti za nadzor oziroma upravljanje z rastjo, tveganjem in stroški poslovanja. Pri IBM in Nibblu poudarjajo, da novi računalniški sistem ne predstavlja konec razvoja, ampak pomeni pomemben del razvojne poti, ki vključuje strežnike, ki predstavljajo nove možnosti za upravljanje s sredstvi informacijske tehnologije.
Slovaška v EU med prvimi
23. 10. 2000 00.00
Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.
Putin sooavtor knjige o judu
23. 10. 2000 00.00
Medtem ko je prejšnji ruski predsednik Boris Jelcin napisal knjigo spominov o svojem predsednikovanju, je tudi njegov naslednik Vladimir Putin pripravljal knjigo - priročnik o judu. Nova knjiga o judu je bila objavljena v ruskem mestu Arhangelsk, Putin, sicer nosilec črnega pasu v judu, pa se pojavlja kot eden od treh avtorjev. Knjiga z naslovom Judo: zgodovina, tehnike, vaje predstavlja tehnike te borilne veščine, vključno s tistimi, ki jih je Putin pokazal med svojim obiskom na Japonskem prejšnji mesec. "Ko sem na blazini, se počutim kot doma," je takrat povedal ruski predsednik. Putin se je med drugim pomeril tudi z desetletno deklico, ki pa ga je "položila" na blazino.
Skromnejše trgovanje na LB
21. 10. 2000 00.00
Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v minulem tednu skromnejše kot v tednu poprej. Posredniki so sklenili 6420 poslov, skupna vrednost sklenjenih poslov pa je dosegla nekaj manj kot tri milijarde tolarjev.
V Srbiji redukcije elektrike
21. 10. 2000 00.00
V Srbiji so zaradi pomanjkanja električne energije znova začeli z redukcijami elektrike. Po besedah direktorja Elektrogospodarstva Srbije (EPS) Krsta Vukovića so razmere glede oskrbe z elektriko najslabše v zadnjih 34 letih.
Predstavili monografijo o Krasu
21. 10. 2000 00.00
Na goriškem gradu so včeraj predstavili obsežno monografsko knjigo, ki nosi naslov Carso - Due lingue, un altipiano, Kras - Dva jezika, ena planota. Knjigo, ki jo krasi dvesto barvnih fotografij Krasa in je razkošno opremljena, je v treh jezikih izdala italijanska založba Edizioni della Laguna. Vezni tekst je napisala italijanska pisateljica Aline Cendon iz Benetk, fotografije pa sta prispevala fotografa Loris Dilena in Giuseppe Turzi. V slovenščino je tekste prevedla Mirjam Levstik.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Nobelov nagrajenec za literaturo tudi slika
20. 10. 2000 00.00
Letošnji nagrajenec za literaturo, v Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian, ki poleg pisanja zelo rad tudi slika, se boji, da bo pozornost, ki mu jo v zadnjih dneh posvečajo mediji, zmotila njegov mir.
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Zahteva po zamenjavi generala Pavkovića
20. 10. 2000 00.00
Predsednik in podpredsednik Gibanja za demokratično Srbijo (PDS), Momčilo Perišić in Dragan Vukšić sta od jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice zahtevala, naj zamenja načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Nebojšo Pavkovića.
Nov center v Skopju
20. 10. 2000 00.00
V Skopju so danes odprli Mednarodni center za preprečevanje in reševanje konfliktov (ICPCR), slovesnosti ob tej priložnosti pa se je udeležil tudi pomočnik generalnega sekretarja ZN za politična vprašanja Danilo Türk. ICPCR je bil ustanovljen ob podpori makedonske vlade in mednarodne skupnosti, njegov namen pa je spodbujati izobraževanje, raziskovalno dejavnost in mednarodni dialog o sredstvih za preprečevanje in mirno reševanje konfliktov.
Največji slovenski internet trgovski center
19. 10. 2000 00.00
V začetku julija je na internet naslovih www.menea.si in www.menea.com začel delovati največji slovenski internet trgovski center Menea. V njem se trenutno predstavlja okoli 600 domačih trgovcev, trgovine pa so razvrščene v trideset trgovskih četrti s sorodno ponudbo. V okviru trgovskih četrti lahko obiskovalci prek povezav do posameznih podjetij z nekaterimi že elektronsko trgujejo, druga se za zdaj le predstavljajo, posebne strani pa so namenjene prodaji med podjetji. Spletne strani je razvilo ljubljansko podjetje Menea skupaj s podjetjem Gambit Trade in kot je na današnji novinarski konferenci povedal eden od lastnikov Menee Aljoša Domijan, želijo v svojem trgovskem centru zajeti večje, predvsem pa manjše trgovce, za katere je predstavitev v okviru Menee cenejša kot če bi oblikovali lastno internet stran.
Kučan in Čuk na kongresu gospodarskih zbornic
19. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk se danes v Berlinu udeležujeta uradne otvoritve VIII. kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres. Osrednji govornik na otvoritvi kongresa bo nemški predsednik Johannes Rau, spregovoril pa bo tudi predsednik Kučan.