preganjanje

Todorović priznal zločine proti človeštvu
19. 01. 2001 00.00
Stevan Todorović, bosanski Srb in policijski poveljnik v mestu Bosanski Šamac med letoma 1991 in 1992, je danes pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu tudi uradno priznal svoje zločine proti človeštvu. Svojo izjavo, ki jo je 52-letni Todorović sicer podal že 13. decembra lani pred preiskovalnim sodnikom, je sedaj ponovil in uradno potrdil tudi pred kazenskim senatom. Prav tako se je odpovedal izpodbijanju obtožbe zaradi njegove sporne aretacije proti silam SFOR, ki so ga septembra 1998 s pomočjo podkupnin ugrabili iz Srbije, na haaškem sodišču pa je pripravljen tudi pričati proti ostalim obtožencem.

Nagrada Karla Velikega pisatelju Gyoergyu Konradu
18. 12. 2000 00.00
Mednarodno nagrado Karla Velikega za leto 2001 bo prejel madžarski pisatelj in sociolog Gyoergy Konrad. "Ta mož je postal za mnoge moralni steber družbe, z njim lahko najbolje izrazimo našo željo po razumevanju med narodi v Evropi," je odločitev komisije pojasnil profesor Walter Eversheim. Konrad se je rodil leta 1933 judovskim staršem v mestu Debrecen ob madžarsko-romunski meji. Nacistično preganjanje Judov je preživel le zato, ker so njegovi sorodniki prebegnili v Budimpešto.

Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.

Svet Evrope za priznanje homoseksualnih parov
27. 09. 2000 00.00
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (SE) se je na današnjem zasedanju v Strasbourgu izrekla za priznanje istospolnih parov in odpravo vsakršne diskriminacije homoseksualcev in lezbijk. Parlamentarna skupščina v z večino sprejeti resoluciji poziva 41 držav članic SE, naj med razloge za podelitev političnega azila vključijo preganjanje homoseksualcev, med razloge diskriminacije vključijo spolno usmeritev in naj v svojih zakonodajah prepovejo ter ustavijo nadaljevanje kazenskih postopkov zaradi homoseksualnih dejanj zoper odrasle, ki so v ta dejanja privolili.

Barbik nikoli ni dobila
01. 09. 2000 00.00
Ameriška policija in državljani se srečujejo z novim problemom internet kriminala, ki ga najbolje opisuje naslednji primer. Zbirateljica Barbik Sherry Dukes iz Georgie je na internet dražbi kupila dva zelo redka primerka te igrače in je denar poslala prodajalcu v Seattle, na drugem koncu Združenih držav Amerike. Barbik seveda nikoli ni dobila. Zato je odšla na policijo, tu pa se je njena agonija šele resnično začela. Ena policijska služba jo je pošiljala do druge in tako naprej, kasneje pa se je obrnila celo na zvezno policijo FBI, ki pa ji tudi ni pomagala.

Posebno sodišče za Sierro Leone
12. 08. 2000 00.00
Varnostni svet OZN naj bi v ponedeljek odločal o ameriškem osnutku resolucije, s katero bi ustanovili posebno sodišče za preganjanje vojnih zločincev iz afriške države Sierra Leone, kjer so bili predvsem pripadniki uporniške Revolucionarne združene fronte (RUF) znani po krvavih zločinih, kot je sekanje rok in nog civilnemu prebivalstvu.

Kit še vedno v hrvaškem morju
07. 08. 2000 00.00
Hrvaško ministrstvo za zaščito okolja in urbanizma je danes sporočilo, da je nujno potrebno zaščititi kita vrste "veliki severni kit", ki so ga opazili v začetku avgusta v neposredni bližini Makarske. V sporočilu med drugim piše, da je kit te vrste stalno prisoten v Sredozemskem morju, čeprav je njegovo naravno okolje Ligursko morje. Najverjetneje gre tokrat le za enega kita, čeprav obstaja možnost, da sta kita dva, mati in mladič.

Povečana uporaba Napsterjevih storitev
03. 08. 2000 12.16
Po tem, ko je ameriško prizivno sodišče razveljavilo sodbo o prenehanju poslovanja podjetja Napster (ki omogoča izmenjavo glasbenih datotek MP3 med njegovimi uporabniki), se je uporaba njegove storitve povečala za štiri- do petkrat.

Brejc predstavil načrte ministrstva
23. 06. 2000 19.57
Danes je vizijo dela na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve predstavil novi minister, nekdanji vodja policijske obveščevalne službe, Miha Brejc, ki je zamenjal Antona Ropa. To ministrstvo je po obsegu dela in denarja, ki ga dobi iz proračuna, eno največjih in najpomembnejših.

Pinochetu odvzeli imuniteto
06. 06. 2000 21.17
Čilsko prizivno sodišče je odločilo, da nekdanjemu predsedniku in diktatorju generalu Avgustu Pinochetu odvzame imuniteto, ki jo je užival kot senator. Tako je odpravljena pomembna ovira za več kot 100 že pripravljenih tožb proti nekdanjemu diktatorju zaradi kršenja človekovih pravic v času, ko je bil na oblasti.

Ukinjanje srbske svobode
22. 05. 2000 20.53
Nocoj bo že šesta noč demonstracij, na katerih srbska opozicija že od prejšnje srede protestira proti Miloševićevemu režimu. Režim zdaj grozi, da bo še ta teden sprejel zakon o prepovedi terorizma, s katerim naj bi popolnoma onemogočili delo tistim neodvisnim medijem, ki kljub oviram še delujejo, predvsem pa naj bi močno omejil delovanje opozicije.

Lažje do dela?
12. 05. 2000 21.25
Nezaposlenost je padla na najnižjo številko v zadnjih letih. Po optimističnih napovedih bi se lahko število nezaposlenih znižalo celo do magične številke 100.000. Poleg visoke gospodarske rasti so število nezaposlenih pomagali oklestiti številni programi, o čemer je danes spregovoril minister za delo Anton Rop.

Kobalov nastop še buri duhove
27. 03. 2000 20.12
Dober teden dni po razvpitem nastopu igralca Borisa Kobala na Pomenkovanjih v Lutkovnem gledališču se strasti ne poležejo.

Rubin grozi z ustavitvijo pomoči
14. 03. 2000 15.03
Tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin zagrozil, da bo mednarodna skupnost ustavila pomoč Albancem, če bodo nadaljevali preganjanje kosovskih Srbov in če bodo izzivali spopade na jugu Srbije ob administrativni meji.

Tina Turner- najboljša preganjalka ptic
17. 09. 1999 07.33
Vsaka pevka si tega verjetno ne želi, pa vendar je bila rock legenda, pevka Tina Turner, nedavno na nekem letališču imenovana za najboljšo preganjalko ptic. ''Glas Tine Turner je najbolj učinkovito sredstvo za preganjanje ptic z letaliških stez,'' je v pogovoru za britanski dnevnik The Times povedal direktor manjšega letališča v Gkostershiru Ron Johnson.

Minister Frlec na zasedanju Evropske konference
18. 07. 1999 11.10
Slovenski zunanji minister Boris Frlec se bo jutri v Bruslju udeležil drugega zasedanja Evropske konference na ministrski ravni, ki ga ob robu zasedanja vodij diplomacij Evropske unije sklicuje finsko predsedstvo povezave. Osrednji temi pogovorov bosta stabilnost na Balkanu in boj proti organiziranem kriminalu.

Novi italijanski predsednik za ustavne reforme
18. 05. 1999 21.38
Novi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi se je ob slovesni zaprisegi pred parlamentom danes zavzel za ustavne reforme. Ciampi, ki so ga člani obeh domov parlamenta v njegovem 25-minutnem govoru nagradili s številnimi aplavzi, je poslance pozval, naj se posvetijo ustavnim reformam, vključno s federalizacijo in volilnim zakonom.

Brisanje zgodovine: Etnično čiščenje na Kosovu
11. 05. 1999 20.43
Ameriški State Department je prvič po dveh mesecih bombardiranja ZR Jugoslavije predstavil dokument, v katerem so zbrana pričevanja o zločinih jugoslovanskih sil na Kosovu, ki je naslovljen ''Brisanje zgodovine: Etnično čiščenje Kosova''. Dokument je sicer poln pridevnikov ''domnevno'', saj je sestavljen izključno iz pričevanj kosovskih Albancev, ki so preživeli preganjanje, vendar naj bi bil verodostojen, ker so si pričevanja zelo podobna.

Tožilka ICTY zanikala govorice o odstopu
01. 05. 1999 09.29
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) Kanadčanka Louise Arbour je zavrnila pisanje New York Timesa, da namerava odstopiti zaradi pomanjkanja sodelovanja s strani zahodnih držav, predvsem ZDA, ki naj bi njeni tožilski ekipi odtegovale informacije potrebne za preganjanje vojnih zločincev. New York Times je v petek objavil članek, da namerava Arbourjeva odstopiti in v kratkem prevzeti položaj sodnice kanadskega Vrhovnega sodišča.

Veterani druge svetovne vojne razočarani zaradi napadov na Srbijo
16. 04. 1999 20.43
Ameriški piloti, ki so bili v času druge svetovne vojne sestreljeni nad območjem Srbije, izražajo razočaranje zaradi sedanjih napadov zveze NATO proti ljudem, ki so jih rešili pred nacističnim ujetništvom. Srbske oziroma točneje četniške enote Draže Mihajlovića so med drugo svetovno vojno uspele rešiti okrog 500 zavezniških pilotov, za kar so Mihajlovićevim enotam v ZDA postavili tudi spomenik.

UNHCR: V zadnjih 24 urah s Kosova 12.000 beguncev
16. 04. 1999 16.35
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) ne izključuje možnosti, da bodo srbske sile v prihodnjih dneh in tednih s Kosova pregnale še vse preostale Albance. Samo v zadnjih 24 urah je čez meje v Makedonijo, Albanijo in Črno goro pribežalo 12.000 ljudi, je danes v Ženevi sporočil tiskovni predstavnik UNHCR Kris Janowski.

Počaščen spomin na nesrečne potnike na ladji St. Louis
13. 04. 1999 22.14
Na Capitolu v Washingtonu so potekale spominske slovesnosti na popotovanja nesrečnih potnikov na ladji St. Louis, večinoma nemških Judov, ki leta 1939 niso dobili dovoljenja za vstop v ZDA. Ladja St. Louis je neposredno pred začetkom druge svetovne vojne odplula iz Nemčije in nekaj manj kot tisoč nemških Judov prepeljala čez Atlantik, kjer so pričakovali rešitev pred nacističnim preganjanjem.

Kofi Annan še vedno čaka na Miloševićev odgovor
13. 04. 1999 08.59
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN Fred Eckhardt je dejal, da Kofi Annan še vedno čaka odgovor jugoslovanskega predsednika Miloševića na pismo, ki mu ga je poslal pred nekaj dnevi. Annan je Miloševiću podal pet predlogov, ki bi jih moral upoštevati, če si želi konec napadov zveze NATO.

Predsednik Clinton pozval k ostrejšim zakonom proti zločinom iz sovraštva
07. 04. 1999 09.24
Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek pozval kongres, da dopolni zvezne zakone, ki se nanašajo na posebne zločine iz sovraštva. Zločini iz sovraštva so tisti, ki jih osebe storijo zaradi sovraštva do žrtvine spolne usmerjenosti, rase, veroizpovedi, narodnosti in drugih razlik. Clinton je predlagal sprejetje zakona za preprečevanje zločinov iz sovraštva, s katerim bi razširili pogoje, pod katerimi bodo lahko osebe sodno preganjanje zaradi zločinov, motiviranih z razlikami med ljudmi.

ZDA ne bodo izganjale srbskih novinarjev
26. 03. 1999 19.38
Tiskovni predstavnik Bele hiše Joe Lockhart je sinoči zatrdil, da ZDA ne bodo izgnale novinarjev iz ZR Jugoslavije kot povračilni ukrep zaradi preganjanja in ustrahovanja tujih novinarjev v Srbiji. Joe Lockhart je dejal, da preganjanje tujih novinarjev veliko pove o predsedniku Slobodanu Miloševiču in njegovem režimu, pa tudi, da Bela hiša vse grožnje proti Američanom jemlje zelo resno.

Novinarji pod udarom zakona
19. 12. 1998 11.03
Na sinočnjem 18. novinarskem večeru v ljubljanski galeriji ŠKUC se je voditelj Boris Čibej pogovarjal z hrvaško politologinjo in pravnico ter strokovnjakinjo za medijsko pravo in človekove pravice Vesno Alaburić ter slovenskim odvetnikom in zagovornikom novinarjev Stojanom Zdolškom. Tema večera, ki sicer potekajo pod pokroviteljstvom Zavoda za odprto družbo - Slovenija in Kluba ŠKUC, je bila sodno preganjanje novinarjev.

Kosovo ostaja predmet razprav v Varnostnem svetu
12. 08. 1998 08.49
Slovenski veleposlanik v Varnostnem svetu dr. Danilo Türk je izrazil zadovoljstvo nad konstruktivno in vsebinsko dobro razpravo med članicami glede kosovske krize. Varnostni svet za zdaj še ni sprejel formalnih ukrepov, ki bi se izražali v resoluciji ali predsedniški izjavi, vendar je nekaj držav med razpravo predlagalo tudi to, vse pa je odvisno od nadaljnjega poteka dogodkov. Varnostni svet je predsedujočega Danila Türka pooblastil, da je po koncu razprave prebral izjavo za javnost, v kateri je izražena nujna zahteva po prekinitvi ognja, ter zaskrbljenost zaradi ofenzive srbske vojske in policijskih enot. ''Izjava je jasno opozorila na skrb zbujajoči razvoj dogodkov na Kosovu in izrazila stališča VS o vseh vidikih krize. Po mojem mnenju je najpomembnejši zadnji del izjave, ki govori o tem, da je VS pri tem vprašanju aktiven in bo to ostal tudi naprej,'' je dejal dr. Türk. Na vprašanje, ali je morda v prihodnje pričakovati resolucijo, je dr. Türk dejal, da je o tem za zdaj še prezgodaj govoriti.

Hrvaška se je opravičila za pregajanje Judov
11. 05. 1998 15.40
Vodja hrvaške diplomacije Mate Granić se je danes med obiskom v Izraelu v imenu Zagreba opravičil za preganjanje Judov v obdobju ustaškega režima med drugo svetovno vojno na Hrvaškem.