preiskovalci
Izkopavanje množičnih grobišč
24. 04. 2001 00.00
Sodnomedicinski izvedenci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so na osrednjem pokopališču v Kninu začeli izkopavati množična grobišča, v katerih naj bi bili posmrtni ostanki Srbov, ubitih med operacijo hrvaške vojske Nevihta poleti leta 1995.
Ugotovitve o vzrokih nesreče v Kaprunu
18. 04. 2001 00.00
Od tragične železniške nesreče, ki se zgodila pod avstrijskim ledenikom Kitzsteinhorn blizu mesteca Kaprun, je minilo pet mesecev. Preiskovalci so doslej ovrgli kar nekaj možnih vzrokov za nesrečo. Avstrijski mediji pa so pred nekaj dnevi razkrili, da naj bi zagorelo zaradi nezakonitih posegov na vlaku.
Hrvaški vojni veterani proti preiskavi
18. 04. 2001 00.00
Hrvaški vojni veterani so danes napovedali, da bodo v ponedeljek v Kninu priredili demonstracije, s katerimi nameravajo ustaviti preiskavo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije o pobojih srbskih civilistov med hrvaško vojaško operacijo Nevihta.
Preiskava grobišča v Kninu
17. 04. 2001 00.00
Preiskovalci haaškega sodišča so v sodelovanju s predstavniki hrvaške vlade v Kninu začeli izkopavati trupla na tamkajšnjem pokopališču, da bi ugotovili dejansko število pobitih med hrvaško vojaško operacijo Nevihta leta 1995. Haaški preiskovalci bodo poskušali preveriti ali je grobnica izkopana v več slojih zato, da bi s tem prekrili dejansko število žrtev.
Nenavaden vohun
07. 04. 2001 00.00
Dolgoletni agent ameriške zvezne policije FBI Robert Hanssen, ki so ga nedavno obtožili vohunstva za Rusijo, naj bi plačal več tisoč ameriških dolarjev neki striptizeti, ki jo je želel spreobrniti v krščansko vero.
Odkrili evropski center islamskih teroristov
06. 04. 2001 00.00
Italijanska policija je odkrila center iz katerega naj bi organizirali oborožene atentate islamskih skrajnežev po celi Evropi. V Italiji so aretirali pet osumljencev, ki jih povezujejo z ubežnim saudskim disidentom Osamom bin Ladnom, nemška policija pa je prijela še enega. Preiskovalci v Berlinu pa so izjavili, da so ob odkritju več skladišč orožja v južni in zahodni Nemčiji zajeli osumljenca alžirskega rodu.
Zaslišali Oecalana
05. 04. 2001 00.00
Švedski preiskovalci so voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulaha Ocalana zaslišali o dogodkih, povezanih s smrtjo nekdanjega švedskega premiera Olofa Palmeja, ki je bil ubit leta 1986 v Stockholmu, medtem ko se je z ženo vračal iz kina. Trije švedski preiskovalci in turška državna tožilka so v zvezi z dogodki Ocalana danes obiskali v zaporu na otoku Imrali v Marmarskem morju na severozahodu Turčije, je poročala turška tiskovna agencija Anatolija. V zadnjih letih so se namreč vedno znova pojavljala poročila o povezanosti PKK oziroma njenih nekdanjih članov s smrtjo nekdanjega švedskega premiera. Ocalan je bil leta 1999 obsojen na smrt zaradi veleizdaje in separatistične ter gverilske dejavnosti PKK na jugovzhodu Turčije, kjer živijo pretežno Kurdi.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Zagreb v celoti sodeluje s Haagom
02. 04. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je danes potrdil, da bo hrvaška vlada haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila vse dokumente, ki se nanašajo na konkretne vojne zločine, storjene na ozemlju Hrvaške. "Samo z ugotavljanjem resnice in dejstev bomo najlažje obranili domovinsko vojno in ločili njeno bistvo od njenih redkih stranskih pojavov," je dejal Račan.
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Stipetić pred preiskovalci
27. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske Petar Stipetić je v Zagrebu pričal pred preiskovalci Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Preiskovalci naj bi se s Stipetićem pogovarjali o zločinih nad civilisti v kraju Medački džep ter operacij hrvaške vojske Nevihte in Blisk.
Posebni ukrepi na jugu Rusije
26. 03. 2001 00.00
Ruska policija in vojska je v čečenskem glavnem mestu Grozni prijela tri moške, ki naj bi bili odgovorni za sobotne bombne napade na Severnem Kavkazu, ki so po zadnjih podatkih terjali 23 življenj. Kot poročajo ruski viri, je policija osumljence prijela še pred napadi, vendar pa je prepričana, da so jih organizirali, saj so že dokazali njihovo sodelovanje v podobnih napadih lani. Kot je na današnji seji ruske vlade povedala njena podpredsednica Valentina Matvijenko, je v napadih na Severnem Kavkazu umrlo 23 ljudi, 142 pa je ranjenih.
Moskva začela s preiskavo
25. 03. 2001 00.00
Ruski državni tožilec Vladimir Ustinov si je v Čerkesku ogledal potek preiskave o sobotnih bombnih eksplozijah na ruskem Kavkazu, v katerih je umrlo 24 oseb, 143 pa je bilo ranjenih. Ustinov je dejal, da po prvih izsledkih preiskave za napadi stoji čečenski vojaški poveljnik jordanskega porekla Hatab. Preiskovalci domnevajo, da so eksplozije v mestih Mineralne Vode, Jesentuki in na cesti v pokrajini Karačaj-Čerkezija povezane.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
Nesrečo povzročil cigaretni ogorek
23. 03. 2001 00.00
Požar v predoru pod Mont Blancom, v katerem je pred dvema letoma umrlo 39 ljudi, je povzročil malomarno odvržen cigaretni ogorek, so sporočili preiskovalci požara. V 1000 strani dolgem poročilu piše, da je odvrženi ogorek zašel v zračni filter tovornjaka, kjer se je vnel.
Izrael proti opazovalcem ZN
21. 03. 2001 00.00
Na današnjem srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom je izraelski premier Ariel Šaron vnovič poudaril, da Izrael nasprotuje napotitvi opazovalcev ZN na palestinska ozemlja.
Za nesrečo kriva malomarnost
14. 03. 2001 00.00
Preiskava o vzrokih nesreče kaprunskega smučarskega vlaka, v kateri je umrlo 155 ljudi, sicer še ni končana, vse sledi pa kažejo na človeško malomarnost, danes piše avstrijski tednik News.
Vojna med Vzhodom in Zahodom
10. 03. 2001 00.00
Že več kot štirideset internet strani v dvajsetih državah ZDA, ki se ukvarjajo z e-trgovino (plačevanjem s kreditno kartico preko interneta), je bilo žrtev napada hekerjev iz Rusije in Ukrajine. Na ta način so ukradli že več kot milijon številk kreditnih kartic. Ameriška agencija FBI pravi, da je vrsta teh napadov mogoča, ker ameriška podjetja ne upoštevajo opozorila o potrebnosti posebnih varnostnih mer pri poslovanju preko interneta. Preiskovalni organi sumijo, da za temi napadi stoji nekaj organiziranih hekerskih skupin iz Vzhodne Evrope. Po njihovem hekerji izkoriščajo slabosti Microsoftovega operacijskega sistema Windows NT. Microsoft je ta problem odkril že leta 1998 in uporabnikom server-programa nudi t.i. "patche" za odpravo pomankljivosti.
Delegacija haaškega sodišča v Beogradu
08. 03. 2001 00.00
Delegacija haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je v Beogradu sestala z jugoslovanskimi predstavniki in zahtevala dostop do prič in žrtev vojnih zločinov na Kosovu, Hrvaškem in v BiH. Po pogovorih so napovedali, da bo haaško sodišče v Beogradu odprlo svoj urad, v katerem se bodo preiskovalci lahko pogovarjali z žrtvami in pričami zločinov. Kot so po srečanju sporočili z jugoslovanske vlade, sta se delegaciji, ki sta ju vodila vodja preiskovalnega oddelka haaškega sodišča Denis Muller in namestnik notranjega ministra ZRJ Stevan Nikčević, pogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju.
Marković zanika obtožbe
06. 03. 2001 00.00
Nekdanji vodja srbske tajne policije Rade Marković, ki so ga aretirali 23. februarja, je zanikal vse obtožbe v zvezi z vpletenostjo v umor štirih vodilnih predstavnikov opozicijskega Srbskega gibanja prenove (SPO), ki so umrli v prometni nesreči na Ibarski magistrali oktobra 1999, je danes sporočil namestnik predsednika okrožnega sodišča v Beogradu Radoslav Rakić. Rakić je še dejal, da sta bila poleg Markovića aretirana in zaslišana še dva njegova sodelavca. Kot je pojasnila predsednica sodišča Vida Petrović-Škero, gre za Nenada Ilića iz Jagodine in Nenada Bujoševića iz Lazarevca, ki sta osumljena, da sta kot sostorilca zagrešila umor. V sklopu preiskave naj bi po Rakićevih besedah doslej zaslišali 23 prič, še 30 pa jih bodo zaslišali. Preiskava naj bi bila končana v mesecu dni.
Nesreča ameriškega vojaškega letala
04. 03. 2001 00.00
V ameriški zvezni državi Georgii je v soboto zjutraj po lokalnem času v močnem deževju strmoglavilo ameriško vojaško letalo C-23 Sherpa. V nesreči je življenje izgubilo vseh 21 potnikov, pripadnikov ameriške vojske.
Clintonovi novi škandali
24. 02. 2001 00.00
V petek so preiskovalci ameriškega kongresa še razširili obtožbe proti nekdanjemu predsedniku Billu Clintonu in kongresnici Hillary Clinton. Potem ko so bile zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa uvedene tri preiskave, zdaj vsak dan v javnost prodre kakšna nova slaba novica povezana s Clintonom ali njegovimi družinskimi člani. Vse skupaj pa povezuje sum nudenja različnih uslug za denar. Takoj potem, ko je izbruhnila vest o tem, da je brat senatorke iz New Yorka Hillary Clinton Hugh Rodham prejel 400.000 dolarjev za uspešno lobiranje pri predsedniku za pomilostitev trgovca z mamili in prevaranta, se je v petek pojavila novica, da naj bi tudi polbrat Billa Clintona Roger skušal predsednika prepričati, da poleg njega samega pomilosti še šest njegovih prijateljev. Roger Clinton zanika, da bi za to prejel denar, poleg tega pa brat ni uslišal njegovih prošenj in je pomilostil le njega. Roger Clinton je bil leta 1985 obsojen zaradi razpečevanja kokaina.
Poročilo o nesreči jedrske podmornice
16. 02. 2001 00.00
Posebna preiskovalna komisija je sporočila, da je Kursk na dno Barentsovega morja potonil zaradi poškodovanega torpeda in napake v cevi za izstreljevanje. Preiskovalci so ovrgli vse trditve ruske vojske, da je nesrečo povzročilo trčenje Kurska z drugim neznanim plovilom.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Aretacija Alfreda Sirvene
03. 02. 2001 00.00
Nemška policija je na letališču v Frankfurtu zaradi suma vpletenosti v podkupovalno afero pridržala nekdanjega drugega moža francoskega naftnega velikana Elf Alfreda Sirvena. 74-letnega Sirven naj bi bil vpleten v podkupovanje nekdanjega francoskega zunanjega ministra Dumasa, njegovo ime pa preiskovalci povezujejo tudi s korupcijskimi škandali, ki bremenijo nekdanjega nemškega kanclerja Kohla.
Nesreča ukrajinske ladje
29. 01. 2001 00.00
V Črnem morju se je potopila ukrajinska ladja. Po doslej znanih podatkih je umrlo 14 ljudi, pet jih pogrešajo. Ladja se je potopila že v petek, reševalna akcija pa se je začela šele včeraj. Da je nekaj narobe, so namreč ugotovili šele, ko ladje ob predvidenem času ni bilo v pristanišče.
Strmoglavilo manjše potniško letalo
28. 01. 2001 00.00
V bližini Denverja, v ameriški zvezni državi Colorado, je strmoglavilo manjše potniško letalo. Umrlo je vseh 10 potnikov in članov posadke, med njimi dva vrhunska košarkarja Oklahome, njen trener in spremljajoče osebje.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.