preiskovalne komisije
Predsednik bo počakal na izsledke
20. 10. 2001 00.00
Ukrajinski predsednik Kučma bo počakal na dokončne izsledke preiskave, preden se bo odločil o odstavitvi obrambnega ministra Kuzmuka. Ukrajinski obrambni minister Kuzmuk je predsedniku ponudil odstop, ko je postalo javno, da je ukrajinska raketa kriva za padec ruskega potniškega letala.
DZ o primeru Mira Petka
09. 10. 2001 00.00
Poslanca SDS in NSi, Mirko Zamernik in Janez Drobnič, sta v DZ vložila zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije v primeru Petek.
Koalicija Slovenija proti Kopaču
12. 09. 2001 00.00
Ljubljana Poslanska skupina SDS je sprejela predlog strankinega izvršilnega odbora, da se v državnem zboru začneta postopka za interpelacijo proti ministru za okolje in prostor Janezu Kopaču.
Malomarnost zaposlenih vzrok nesreče
12. 09. 2001 00.00
Preiskovalna komisija Slovenskih železnic je kot vzrok avgustovske železniške nesreče na relaciji Pivka-Divača potrdila malomarnost zaposlenih.
SDS za interpelacijo zoper Kopača
06. 09. 2001 00.00
SDS je na zasedanju izvršilnega odbora stranke sklenila, da bodo začeli s postopki za interpelacijo ministra za okolje in prostor Janeza Kopača.
Vodstvo stranke o nesoglasjih v koaliciji
10. 07. 2001 00.00
Po krizi v koaliciji, ki se je začela s sodelovanjem SLS+SKD pri referendumu o umetni oploditvi, nadaljevala z maloobmejnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško, sodelovanjem poslancev stranke pri ustanovitvi preiskovalne komisije ter doživela vrhunec ob vrnitvi gozdov cerkvi, se je popoldne v Novem mestu sestalo vodstvo stranke SLS+SKD.
Nesrečo zakrivil kopilot
10. 07. 2001 00.00
Za nesrečo ruskega letala pri Irkutsku, v kateri je prejšnjo sredo umrlo vseh 145 potnikov, je bil po vsej verjetnosti kriv kopilot letala, je danes potrdil podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. Po njegovih besedah bodo še natančno ugotovili, kaj se je med poletom dogajalo v pilotski kabini, analiza dobro ohranjenih črnih skrinjic pa je pokazala, da so motorji letala in vsi sistemi delovali normalno.
Zaostrovanje odnosov v koaliciji
06. 07. 2001 00.00
Razmere v vladni koaliciji so se s podpisom štirih poslancev SLS+SKD pod zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala okoliščine domnevnega oškodovanja elektrogospodarstva in vrnitvi gozdov v Triglavskem narodnem parku cerkvi ponovno zaostrila. Predsednik Združene liste Borut Pahor je predsednika vlade Janeza Drnovška pozval, naj zaradi političnih razmerah v koaliciji še ta mesec skliče sestanek koalicijskih partnerjev.
Kršitev koalicijske pogodbe
05. 07. 2001 00.00
Je vladna SLS+SKD s tem, ko so se njeni štirje poslanci pridružili opozicijskim poslancem in podpisali pod zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala okoliščine domnevnega oškodovanja elektrogospodarstva, kršila koalicijsko pogodbo?
Stavba pokopala svate
26. 05. 2001 00.00
Izraelske reševalne ekipe so v noči na soboto nadaljevale iskanje žrtev, pokopanih pod zgradb, ki se je zrušila pozno v četrtek. Po uradnih ocenah je nesreča zahtevala najmanj 23 smrtnih žrtev, okrog 300 pa je ranjenih. Kot je poročal izraelski radio, reševalnim ekipam kljub posebni opremi še ni uspelo odkriti znakov življenja pod ruševinami. Davi je bilo v bolnišnicah še 167 ranjenih, je sporočil jeruzalemski policijski načelnik Michael Levi. Zaradi velike nevarnosti, da bi se hiša še dodatno porušila, so zmanjšali število reševalcev in reševalne opreme, strokovnjaki pa menijo, da je pod ruševinami precej manj ljudi, kot so sprva ocenili. Medtem so že aretirali sedem oseb, med njimi lastnika zgradbe in lastnika gradbenega podjetja, odgovornega za gradnjo. Izraelski premier Ariel Šaron je tudi zahteval sklic posebne preiskovalne komisije.
Umrl Vitodrag Pukl
12. 03. 2001 00.00
V ljubljanskem kliničnem centru je umrl Vitodrag Pukl, podpredsednik skupščine Republike Slovenije v letih 1990-1992, v naslednjem mandatnem obdobju pa poslanec Socialdemokratske stranke Slovenije v državnem zboru.
Clinton razburja javnost
03. 02. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova žena Hillary Clinton sta včeraj objavila, da bosta plačala 85.000 dolarjev za sporna darila, ki sta jih prejela leta 2000, medtem ko naj bi preostala darila že predala Nacionalnim arhivom. Kongres pa bo prihodnji teden začel zaslišanja v zvezi s sporno pomilostitvijo milijarderja Marca Richa, kritik pa sta deležna tudi zaradi množice daril, ki sta jih po odhodu iz Bele hiše odnesla v svoji novi domovanji v Chappaqui in Washingtonu. Bill Clinton je poleg tega izzval ogorčenje javnosti, ker si je izbral ogromen prostor za pisarno v najdražjem predelu New Yorka, kar bi morali plačati davkoplačevalci. Poznavalci menijo, da je vzrok za precejšnjo priljubljenost novega predsednika Georga Busha tudi grenak priokus zadnjih dni Clintonove vladavine.
Resolucija ZN o Bližnjem vzhodu
02. 12. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela šest resolucij, s katerimi izraža podporo Palestincem in obsoja izraelsko politiko. Države članice ZN v svojih resolucijah izražajo "globoko zaskrbljenost zaradi tragičnih dogodkov" na palestinskih avtonomnih ozemljih. V nemirih, ki so se začeli 28. septembra letos, se je s štirimi novimi žrtvami število mrtvih povzpelo že na 291. V resolucijah države poudarjajo potrebo po zagotovitvi "pravice do samoodločbe" Palestincev, od Izraela pa zahtevajo umik z leta 1967 zasedene Golanske planote in mirno rešitev sporov na Bližnjem vzhodu. Le ZDA so se pridružile Izraelu pri glasovanju proti tej resoluciji.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Bližnjevzhodni vrh končan
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci izrednega bližnjevzhodnega vrha, ki se je po dveh dneh danes končal v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, na njem pa so Izraelci in Palestinci dosegli dogovor o ustavitvi nasilja na palestinskih avtonomnih ozemljih, ob koncu srečanja niso kazali pretiranega optimizma.
Posebno zasedanje komisije ZN
17. 10. 2000 00.00
V Ženevi se je danes začelo posebno zasedanje komisije Združenih narodov za človekove pravice o položaju na Bližnjem vzhodu. Na dvodnevnem zasedanju bo komisija med drugim odločala o oblikovanju posebne mednarodne preiskovalne komisije, ki naj bi ugotovila vzrok za izbruh novega vala palestinsko-izraelskega nasilja. Pobudo držav članic Arabske lige in Organizacije islamske konference za sklic zasedanja komisije za človekove pravice je podprlo 47 od skupaj 53 držav članic, med njimi evropske države, medtem ko so ZDA sklicu nasprotovale.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Mubarak pozval k izrednemu arabskemu vrhu
05. 10. 2000 00.00
Po srečanju z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom se je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v
Nadaljevanje spopadov na Zahodnem bregu
04. 10. 2000 00.00
V davišnjem streljanju v bližini Ramale na Zahodnem bregu sta bila ubita dva oborožena Palestinca. V oboroženih spopadih, ki so izbruhnili pretekli četrtek, je bilo doslej ubitih že najmanj 60 ljudi, več kot 1.300 pa je bilo ranjenih. Eden hujših zadnjih incidentov se je zgodil v bližini židovskega naselja Netzarim v Gazi, kjer so izraelski tanki in helikopterji obstreljevali zgradbo, v kateri naj bi se zadrževali paslestinski borci. Ulične bitke so se nadaljevale pozno v noč v bližini Betlehema na Zahodnem bregu, kjer je izraelska vojska uporabila tanke, kljub zagotovilom, da bodo omejili spopade. Palestinski voditelj Jaser Arafat je po današnjih pogovorih s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom v Parizu povedal, da je njegovo srečanje z izraelskim premierom Ehudom Barakom odvisno od tega, ali bo prišlo do oblikovanja mednarodne preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala vzroke za izbruh najnovejšega vala nasilja na zasedenih ozemljih, zagotovila pa naj bi tudi zaščito civilistov pred "pokoli". Srečanje med Arafatom in Barakom je sicer predvideno ob 12.30 po srednjeevropskem času. Sicer je Arafat potrdil, da se bo po pogovorih z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright vrnil v Elizejsko palačo. Palestinskega voditelja v Parizu spremlja delegacija ministrov in svetovalcev, v kateri sta med drugim tudi vodja pogajalcev z Izraelom Saeb Erekat ter minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat. Egiptovski vladni časnik Al-Ahram pa danes poroča, da se bodo v četrtek v letovišču Šarm el-Šejk ob Rdečem morju na pogovorih o rešitvi krize sešli Arafat, Barak, Albrightova in egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Omenjeno srečanje je v torek potrdil tudi Barakov kabinet.
Jerovšek o aferi Vič-Holmec
15. 09. 2000 00.00
Ena od točk o kateri poslanci še niso odločali, je poročilo preiskovalne komisije o aferi Vič-Holmec. Ker pa se z iztekom poslanskega mandata vsaka parlamentarna preiskava ustavi, bo afera Vič-Holmec še ena, ki v državnem zboru ni doživela svojega epiloga.
Kučan poslal pismo Podobniku
11. 09. 2000 00.00
Ob končnem poročilu preiskovalne komisije DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine je predsednik republike Milan Kučan danes poslal predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku pismo, v katerem ga naproša, naj se poslanci seznanijo z njegovim stališčem do neresničnih očitkov, ki jih je v sklepnem poročilu izrekla Pukšičeva preiskovalna komisija.
Kučan zaprosil za poročilo Pukšičeve komisije
01. 09. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je predsednika DZ Janeza Podobnika zaprosil za poročilo t.i. Pukšičeve preiskovalne komisije skupaj z ločenim mnenjem. Kot so sporočili iz urada predsednika države, je Kučan iz sredstev javnega obveščanja zvedel, da je omenjena komisija sprejela sklep, s katerim ga bremeni zaradi njegovih izpovedi kot priče in o čemer se v dosedanjem postopku ni mogel izreči. Predsednik Kučan bo s svojim stališčem glede očitkov Pukšičeve preiskovalne komisije seznanil DZ in javnost.
Mogetova komisija ni končala dela
01. 09. 2000 00.00
Preiskovalna komisija DZ o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica je na zaprti seji sprejela t.i. poročilo o poteku in ugotovitvah preiskave ter o razlogih, zaradi katerih komisija preiskave ne bo mogla končati. Poročilo bo t.i. Mogetova komisija predložila državnemu zboru.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Posadka ruske jedrske podmornice je živa
14. 08. 2000 00.00
Člani posadke ruske jedrske podmornice, ki se je potopila v Barentsovem morju, so živi in ohranjajo zvočni stik z reševalnimi ladjami na površju, so sporočili predstavniki severne flote. Posadka podmornice ne uporablja antene za nujne primere, temveč se sporazumeva s trkanjem. Reševalne ladje so vseskozi v stiku s podmornico, je dejal neimenovani predstavnik severne flote.
Potrč o procesih denacionalizacije
04. 08. 2000 17.32
ZLSD nasprotuje vračanju premoženja po političnih kriterijih, saj po njenem mnenju obstaja resna nevarnost, da bo vlada Andreja Bajuka denacionalizacijske postopke reševala po svojih političnih kriterijih in v škodo države. Zato ZLSD od vlade zahteva, naj pri izvajanju denacionalizacije spoštuje zakon, ne pa svojih enostrankarskih političnih interesov. V primeru kakršnegakoli suma o zlorabi položaja ali nezakonitega ravnanja pristojnih vladnih funkcionarjev bo združena lista po volitvah predlagala nadzor nad delom vlade, po potrebi pa tudi ustanovitev posebne preiskovalne komisije za ugotovitev odgovornosti sedanjih vladnih funkcionarjev, je na novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč.
Danes v državnem zboru
27. 07. 2000 14.35
DZ je po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o evidenci volilne pravice, nato pa prešel na včeraj prekinjeno prvo obravnavo predloga zakona o vodah. Z novelo zakona o evidenci volilne pravice, ki sta jo vložila poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Maria Pozsonec in Roberto Battelli, je DZ določil merila, po katerih bodo komisije italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti odločale o vpisu volivcev v posebni volilni imenik državljanov, pripadnikov avtohtone narodne skupnosti. Pripadnost narodni skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave posameznika oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik na zadnjih volitvah.
Dopolnjen sklep Mogetove komisije
25. 07. 2000 19.30
Člani preiskovalne komisije DZ o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica so na današnji za javnost zaprti seji razpravljali o razširitvi preiskave in sprejeli dopolnjen dokazni sklep, v katerem je poudarjeno, da se postopek parlamentarne preiskave nanaša na obrambno, notranje in finančno ministrstvo oz. republiško carinsko upravo. V dopolnjenem sklepu so naštete tudi priče, ki naj bi v prihodnje nastopile pred t.i. Mogetovo komisijo.