prejšnje
Letni prihodek Oracle Corporation 7,1 milijarde dolarjev
19. 06. 1998 08.21
Oracle Corporation je objavila rezultate minulega poslovnega leta, ki se je zaključilo 31. maja letos. Oraclova dva poslovna segmenta, podatkovne baze s pripadajočimi orodji in storitvami ter aplikacije sta v obdobju od maja 1997 do maja 1998 prinesla skupen letni prihodek v višini 7,1 milijarde dolarjev, kar pomeni 26-odstotno povečanje glede na prejšnje poslovno leto. Prodaja programske opreme in storitev za upravljanje s podatkovnimi bazami je v primerjavi z letom prej narasla za 17 odstotkov in je bila vredna 5,3 milijarde dolarjev, prodaja poslovnih aplikacij pa se je povečala za 58 odstotkov in dosegla 1,8 milijarde dolarjev prihodka. Tako je Oracle zadržal vodilni položaj v svetu na področju programske opreme in storitev za upravljanje podatkovnih baz in drugo mesto pri prodaji poslovnih aplikacij. Dobiček podjetja je v minulem poslovnem letu znašal 955 milijonov dolarjev oz. 96 centov na delnico (prejšnje poslovno leto je znašal 845 milijonov dolarjev oz. 84 centov na delnico). Oracle Corporation je vodilni dobavitelj programske opreme za upravljanje s podatki in druga največja neodvisna programske hiša na svetu. Podjetje z letnim prihodkom prek sedem milijard dolarjev, nudi podatkovne zbirke, razvojna orodja in aplikacije skupaj s storitvami svetovanja, tehnične podpore in izobraževanja v več kot 145 državah sveta.
Dvig temperature morja
09. 06. 1998 09.23
Leto 1997 je bilo po svetu najbolj vroče.V zadnjih 600 letih, ugotavlja poročilo ameriške administracije za oceane in atmosfero (NOAA), ki ga je v Washingtonu včeraj predstavil ameriški podpredsednik Al Gore. Temperature tal in morja so v zadnjih 5 mesecih za 0,25 stopinj Celzija presegle prejšnje najvišje temperature, je zapisano v poročilu. Pojav el nino je v ZDA povzročil rekordno visoke temperature, hude padavine in tornade.
Poljskemu zunanjemu ministru Geremeku letošnja Karlova nagrada
21. 05. 1998 14.41
Poljskemu zunanjemu ministru Bronislawu Geremeku so kot reformnemu in realističnemu politiku danes v nemškem Aachnu izročili mednarodno Karlovo nagrado, ki jo spremlja denarna naagrada v višini 5000 nemških mark. Geremek je priznanje, ki ga posameznikom, zaslužnim za povezovanje Evrope, podeljujejo že od leta 1950, dobil kot ena od najbolj markantnih političnih osebnosti prejšnje demokratične opozicije na Poljskem.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Lastninjenje končalo 1252 podjetij
22. 04. 1998 07.32
Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo v svojem zadnjem tedenskem poročilu navaja, da od prejšnje srede do danes ni izdala nobenega prvega in drugega soglasja k programu lastninjenja podjetij.
Rolls Royce: Odločitev o prodaji BMW-ju ni dokončna
03. 04. 1998 10.39
V začetku tedna je svetovno javnost razburila novica, da proizvajalec luksuznih avtomobilov Rolls Royce prehaja v okrilje koncerna BMW. Po pisanju nemškega dnevnika Welt pa omenjeni dogovor še ni dokončen, kar naj bi potrdil tudi direktor Rolls Royca Graham Morris.
Drugo soglasje agencije za privatizacijo trem elektroenergetskim podjetjem
25. 03. 1998 12.35
- Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je doslej odobrila 1426 programov lastninskega preoblikovanja, drugo soglasje pa je izdala 1242 podjetjem.
Hrvaški Telekom pred odločitvijo o privatizaciji
21. 03. 1998 11.48
Hrvaški Telekom pričakuje delitev oz. prodajo vendar se Hrvaška ne more odločiti, kako (na kakšen način), bo privatizirala HPT (Hrvaška Pošta in Telekomunikacije). Družba želi ostati v Hrvaških rokah tudi po prodaji je povedal generalni direktor Telekoma. "Mi mislimo, da ne potrebujemo strateškega partnerja. To pomeni, da nihče od drugod ne bo prišel in odkupil velik del Telekoma", je povedal Stipe Hrkac. HPT pričakuje 660 milijonov kun zaslužka za leto 1997, ter povečanje na 65% glede na prejšnje leto. Družba bi se naj delila na poštni in komunikacijski del pred koncem tega leta. "Delitev je prvi korak, toda to je logični korak, četudi ne gremo naprej z privatizacijo. Vse države so to naredile", še dodaja Hrkac.
Iskratel bo navzoč na CeBIT-u
17. 03. 1998 13.30
CeBIT, evropski sejem računalništva in informatike v Hanovru, ki vedno bolj postaja tudi sejem telekomunikacij, bo letos 7000 podjetjem iz več kot 60 držav omogočil predstavitev svojih prodajnih programov. Že četrto leto zapored bo na tem sejmu navzoč tudi kranjski Iskratel.
Padec bolgarskega bruto domačega proizvoda
19. 01. 1998 10.10
Bolgarski bruto domači proizvod je v letu 1997 padel za 7,4 odstotka in tako nadaljeval negativna gibanja iz leta 1996, ko se je že zmanjšal za 10,9 odstotka. Finančni minister Muravei Radev je neugodne rezultate pripisal nesposobnosti prejšnje socialistične vlade, ki je morala odstopiti maja lani. Po njegovi oceni je padec kljub temu v skladu z makroekonomskimi cilji, za katere so se dogovorili z Mednarodnim denarnim skladom. Lanskoletna inflacija je v Bolgariji znašala 578,6 odstotka, kar je po Radevovih besedah le malo več od načrtovanih 566 odstotkov. Bolgarski finančni minister je ob tem kot pozitivne dosežke omenil stabilizacijo inflacije in zmanjševanje proračunskega primanjkljaja.
1998 naj bi bilo za gospodarstvo težje kot prejšnje
13. 01. 1998 17.35
Leto 1998 bo za gospodarstvo težje kot prejšnje, saj gre za ključno leto v obdobju pred pristopom k EU. Pričakujemo, da bo vlada ob aktivni podpori parlamenta in centralne banke oblikovala tako makroekonomsko politiko, ki bo omogočala ne le preživetje, temveč tudi razvoj slovenskega gospodarstva. To je v uvodnem govoru na skupščini GZS Jožko Čuk. Gospodarstveniki so podpredsednika vlade Marjana Podobnika opozorili na nujnost večjega sodelovanja z državami na območju nekdanje Jugoslavije, še posebej z ZRJ. Marjan Podobnik pa je med drugim dejal, da se bo v februarju neuradno udeležil sejma v Beogradu.
Lastnika prvega romunskega stripteasa obtožili zvodništva
29. 12. 1997 08.35
Lastnika prvega romunskega stripteasa Costela Constantina je sodišče obtožilo "zvodništva in kratenja svodobe", ker je uslužbenke silil v prostitucijo. Constantin, ki je zaradi neke prejšnje obtožbe že več mesecev v priporu, naj bi dekleta, stara med petnajst in sedemnajst let, silil v spolne odnose z njim, nato pa še z obiskovalci kluba. Če so se upirale, so jih pretepli, jim žgali cigaretne ogorke na koži ali jih za več dni zaprli v klet. Klienti naj bi po besedah tožilca za eno noč plačevali do tisoč dolarjev, dekleta pa so dobila le neznaten delež.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.