prej
OPEC ne bo povečal proizvodnje
12. 11. 2000 00.00
Naftni ministri članic Organizacije proizvajalk in izvoznic nafte (OPEC)
Od danes dražja elektrika
11. 11. 2000 00.00
Slovenska gospodinjstva morajo od danes plačevati električno energijo po za štiri odstotke višji ceni. Tako je na četrtkovi seji sklenila vlada, ki je hkrati podražila tudi dobavo elektrike industrijskim odjemalcem, in sicer za dva odstotka. Nova cena za gospodinjstva je tako 17,32 tolarja za kilovatno uro v višji (prej 16,66 tolarja) oz. 10,19 tolarja v nižji tarifi (prej 9,80 tolarja). K navedenim cenam je treba prišteti še 19-odstotni DDV. Prav tako se je podražila tudi priključnina, ki jo vsak mesec plačujejo gospodinjstva. Tisti, ki so doslej plačevali 917,81 tolarja priključnine na mesec, bodo odslej v ta namen odšteli 954,52 tolarja. Po novem bo cena električne energije za gospodinjski odjem dosegala 80,6 odstotka povprečne cene v EU (doslej 77,5 odstotka), medtem ko se bo cena za industrijske odjemalce približala povprečnim cenam v EU za 1,8 odstotne točke na 96,8 odstotka. Elektro Slovenija, ki je v imenu vseh elektrogospodarskih podjetij vložil zahtevek za zvišanje cen, je sicer predlagal podražitev električne energije že s 1. septembrom in to za 3,5 odstotka za gospodinjstva ter za odstotek za industrijo.
O predsedniku bodo odločali glasovi iz tujine
10. 11. 2000 00.00
Po ponovnem preštetju volilnih glasov v vseh 67 okrožjih v ameriški zvezni državi Florida republikanski predsedniški kandidat George W. Bush po podatkih ameriške tiskovne agencije AP vodi pred demokratom Alom Gorom s 327 glasovi. Za dokončne izide volitev je treba prešteti še glasove ameriških državljanov s Floride, ki so glasovali v tujini. Ti izidi naj bi bili znani do 17. novembra.
Porast tečajev v Tokiu
08. 11. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je pridobil 59,31 točke in trgovanje končal pri 15.399,64 točke. To je 0,4 odstotka več kot včeraj. Trgovanje je minilo v znamenju ameriških predsedniških volitev. Nekaj minut zatem, ko je ameriška televizija objavila zmago Georga Busha, se je tečaj evra na deviznih trgih znižal. Z včerajšnjega tečaja 86,25 centa za evro, se je ob 16.15 po tokijskem času znižal na 85,66 centa, medtem ko se je vrednost evra še uro prej gibala okrog 86,06 centa za evro.
Predvolilna mrzlica v ZDA
05. 11. 2000 00.00
Demokratska in Republikanska stranka se bosta 7. novembra podali v boj za osvojitev večine v obeh domovih ameriškega kongresa, od katere bo odvisna tudi zmožnost uresničevanja predvolilnih obljub obeh glavnih predsedniških kandidatov - Georga Busha in Ala Gora. Republikanci imajo v 100-članskem senatu 54 sedežev,
Montesinosu zamrznili račune v Švici
03. 11. 2000 00.00
Pravosodni organi v švicarskem kantonu Zürich so v več švicarskih bankah zamrznili različne bančne račune, za katere domnevajo, da pripadajo nekdanjemu vodji perujske tajne službe Vladimiru Montesinosu, in na katerih je shranjenih približno 50 milijonov ameriških dolarjev, so danes sporočili iz zveznega urada za pravosodje v Bernu. Švicarski pravosodni organi so 5. oktobra začeli kazensko preiskavo proti Montesinosu, zaradi suma, da je v švicarskih bankah pral denar. Švicarski urad za pravosodje je zato pozval vse banke, v katerih bi Montesinos lahko imel denar, naj to čim prej javijo pravosodnim organom.
Čeki brez kritja
31. 10. 2000 00.00
Zavarovalnica Maribor d.d. že razpolaga s prvimi podatki o višini in količini nekritih čekov, do katerih je prišlo po spremembi poslovanja po 1. juliju. Zavarovalnica Maribor d.d. namreč nespremenjeno posluje s čeki, kljub uvedbi poostrenega nadzora nad sprejemanjem oz. vnovčevanjem le-teh s strani bank po 1. juliju letos. Banke so ta ukrep izdale na podlagi poslovanja oz. izgub, ki so jo ustvarjali izdani čeki brez kritja na računu.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Hekerji vdrli v Microsoft
30. 10. 2000 00.00
Konec prejšnjega tedna so zaenkrat še neznani hekerji vdrli v interno mrežo največjega izdelovalca programske opreme na svetu, Microsofta, ter si ogledali izvorno kodo nekaterih programov.
Pred dnevom reformacije
29. 10. 2000 00.00
V samostojni Sloveniji dan reformacije, 31. oktober, praznujemo kot državni praznik. Praznik reformacije je posvečen Martinu Luthru, ki je na 31. oktobra leta 1517 v Wittenbergu v Nemčiji s 95 tezami o potrebni prenovi cerkve nastopil proti ravnanju katoliške cerkve. Njegovo izobčenje je povzročilo nastanek evangeličanske cerkve, njegove ideje pa so v Slovenijo prinesli študentje nemških univerz, med njimi Primož Trubar, Jurij Dalmatin ter Adam Bohorič, ki so s svojimi deli odločilno prispevali k razvoju slovenskega jezika. Osrednja prireditev ob dnevu reformacije in 450. obletnice izida prve slovenske knjige bo v ponedeljek, 30. oktobra, v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa bo predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar dr. Oto Norčič. V torek pa bodo praznična bogoslužja v vseh evangeličanskih cerkvah. Protireformacija se je na slovenskem začela v 80. letih 16. stoletja, protestante, ki jih je bilo prej v okolici Ljubljane in v Kranjski deželi več kot 90 odstotkov, so prisilili k prestopu v katoliško vero, ostale pa izgnali. Protestantizem se je v Sloveniji ohranil le v Prekmurju, ki je bilo takrat pod Ogrsko. Slovenska protestantska cerkev, organizirana v 13 cerkvenih občinah, danes šteje 19.000 članov, večinoma v Pomurju.
Kraljevi stražar spregovoril
29. 10. 2000 00.00
23-letnega Luka Pagana so predstojniki okarali, ker si je drznil v službi govoriti. Pagan spada med paradne vojake s srebrno čelado, mečem in uniformo, ki stražijo v londonski vladni četrti Whitehall. Stroga pravila jim predpisujejo, da morajo na straži stati kot kipi in ne smejo v nobenem primeru govoriti.
Dresdner Bank ponovno v ZRJ
25. 10. 2000 00.00
Nemška Dresdner Bank in beograjska Komercijalna banka (KB) želita potem, ko je Evropska unija ukinila sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji, nadaljevati s sodelovanjem, ki sta ga razvijali že prej. O tem naj bi se dogovorila predsednik uprave KB Ljubomir Mihajlovič in podpredsednik Dresdner Bank Dieter Hemesiepe, ki je pristojen za Vzhodno in Srednjo Evropo. Po strokovnih ocenah sodi KB med plačilno manj sposobne srbske banke.
Kmalu nov operater mobilne telefonije?
25. 10. 2000 00.00
Kmalu bo postalo znano, ali bomo ob Mobitelu in Simobilu dobili še tretjega operaterja mobilne telefonije. Namen izbora tretjega operaterja mobilne telefonije naj bi bil povečanje konkurenčnosti na tem področju in ugodnejše cene za potrošnike v primerjavi s sedanjimi. Toda najboljše ponudnike je vsebina razpisa prej odvrnila kot pa privabila.
Uspešno poslovanje slovenskega Microsofta
25. 10. 2000 00.00
Ob osrednji slovenski prireditvi informacijske tehnologije, Infos 2000 v ljubljanskem Cankarjevem domu, je Microsoft Slovenija objavil novico, da se je število prodanih osebnih računalnikov v minulem letu v Sloveniji zmanjšalo od 84.000 na 80.000.
Praznovanje dneva OZN
25. 10. 2000 00.00
Ob 55. obletnici ustanovitve Združenih narodov so se po vsem svetu zvrstile prireditve, na sedežu svetovne organizacije v New Yorku pa sta generalni sekretar Kofi Annan in predsednik Generalne skupščine Harri Holkeri pozvala voditelje držav k izpolnjevanju obljub, danim na letošnjem vrhu tisočletja. Osrednji del
Ženske v mirovnih operacijah
25. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je na dan svetovne organizacije v New Yorku opravil prvo sejo v zgodovini o ženskah v oboroženih spopadih in pri izgradnji miru. Razprave se je udeležilo več kot 40 govornikov, med njimi tudi pomočnica generalnega sekretarja ZN in posebna svetovalka za vprašanja spolne enakosti in napredek žensk Angela King. Razpravo je odprl generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da so ženske bolj primerne za preprečevanje ali razreševanje konfliktov kot moški.
Ljubljana gosti vse več tujih turistov
21. 10. 2000 00.00
V slovenskem glavnem mestu so v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležili več nočitev kot v enakem obdobju lani, zato bo po ocenah ljubljanskih turističnih delavcev tudi celoletni obisk prestolnice precej večji kot minulo leto, ko so v vsem letu zabeležili več kot 319.000 nočitev. Po podatkih ljubljanskega Turistično?informativnega centra (TIC) je bilo letos največ nočitev zabeleženih julija, in sicer nekaj manj kot 40.000, kar je za približno 25 odstotkov več kot julija lani, pri čemer je spodbudno predvsem to, da se je za skoraj 30 odstotkov povečalo število nočitev tujih gostov. Po besedah vodje Sektorja za turizem pri Oddelku za gospodarske dejavnosti in turizem MOL Barbare Zupanc je bil za Ljubljano do letošnjega leta značilen predvsem poslovni turizem, ki se sicer odvija preko vsega leta, zadnji podatki o nočitvah pa kažejo, da v Ljubljano vse bolj prihajajo tudi tisti "pravi" turisti in ne več samo poslovni gosti.
Colorado ostaja neporažen
19. 10. 2000 00.00
Hokejisti Colorada nadaljujejo niz uspešnih tekem v ameriški profesionalni hokejski ligi. V dvoboju z Blue Jackets iz Columbusa so zabeležili peto letošnjo zmago, poleg tega pa imajo še dva neodločena izida. Z 12 točkami so trenutno najuspešnejše moštvo prvenstva.
Povprečna neto plača v Sloveniji
16. 10. 2000 00.00
V Sloveniji je neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah avgusta povprečno znašala 121.774 tolarjev. Kot so sporočili iz državnega statističnega urada, je bila povprečna avgustovska neto plača tako za 1,4 odstotka višja od julijske in za 11,4 odstotka višja kot avgusta lani.
Norveška vlada prodala delež v Christiana Bank
16. 10. 2000 00.00
Norveška vlada se je odločila, da za 967 milijonov dolarjev proda svoj 34,6-odstotni lastniški delež v drugi največji norveški banki Christiana Bank. Omenjeni delež Christiana Bank bo kupila največja banka v skandinavski regiji, švedsko-finska banka MeritaNordbanken.
Porast zalog trgovskega blaga
16. 10. 2000 00.00
Poslovne tendence v trgovini na drobno so se septembra v primerjavi z mesecem prej poslabšale. Najpomembnejši vzrok je bil porast zalog trgovskega blaga, deloma pa je k temu prispevalo tudi poslabšanje sedanjega poslovnega položaja. Kot ugotavljajo na državnem statističnem uradu, pa so pričakovanja za prihodnje mesece ugodna, izjemi sta le pričakovano zaposlovanje in pričakovana skupna nabava.
V ZDA začeli črpati naftne rezerve
15. 10. 2000 00.00
Ameriški sekretar za energetiko Bill Richardson je v soboto sporočil, da so v ZDA začeli črpati strateške naftne rezerve. Kot je pojasnil, so nameravali črpanje iz strateških naftnih rezerv začeti novembra, vendar jim je ob izjemnih prizadevanjih to uspelo že tri tedne prej.
Beneška komisija sprejela poročilo
15. 10. 2000 00.00
Komisija Sveta Evrope za demokracijo skozi pravo, znana predvsem kot Beneška komisija, je včeraj na plenarnem
Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Bajukova razlaga ni prepričala predsednika Kučana
12. 10. 2000 00.00
Predsednik Kučan je danes odgovoril na pismo premierja Bajuka. Ta je pred dnevi Kučanu pisno obrazložil, zakaj se je ponovno obrnil na Beneško komisijo. Kučan je v odgovoru Bajuku med drugim zapisal: "Vaše navedbe me niso prepričale. Vaše drugo obračanje na Beneško komisijo po razpisu volitev kaže dvom in nezaupanje v slovensko ustavnopravno ureditev in v državni zbor. Beneška komisija bi morala biti obveščena tudi o tem, da so trije nekdanji ustavni sodniki, ki soodločali o referendumu v zvezi z volilnim sistemom, danes ministri".
Rambo Amadeus v klepetalnici 24ur.com
11. 10. 2000 00.00
Sinoči smo v klepetalnico na 24ur.com povabili Ramba Amadeusa, ki se je v beograjskem Medijskem centru pogovarjal z našimi bralci in klepetalci v Sloveniji. Rambo Amadeus se namrec v decembru pripravlja na turnejo po Sloveniji, znan pa je bil tudi kot ironicni kritik režima v Jugoslaviji. Po koncanem klepetu smo ga prosili za komentar sedanjih razmer v Srbiji in dobili kratek sarkasticen odgovor: "Prej smo bili bad guys, zdaj pa smo vsi good guys".
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
Peterle zavrača očitke
09. 10. 2000 00.00
Očitki iz interpelacije zoper zunanjega ministra nimajo podlage v dejanjih, je na javni prestavitvi odgovorov na interpelacijo danes dejal zunanji minister Lojze Peterle. Peterle je izrazil obžalovanje, ker se obravnave niso udeležili predlagatelji interpelacije - enajst poslancev iz vrst SNS, DeSUS in ZLSD -, saj tako ni bilo možnosti za politični dialog. Minister Peterle je v svojem odgovoru na očitke interpelatorjev poudaril, da je sam v odnosih z Avstrijo nadaljeval politiko prejšnje vlade.
Zaščitni zakon v italijanskem senatu
08. 10. 2000 00.00
Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.