premik
Drnovšek o odprtih vprašanjih
28. 07. 2000 15.36
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in nekdanji premier Janez Drnovšek je v pogovoru za hrvaški tednik Fokus izrazil pričakovanje, da bosta Slovenija in Hrvaška vsa sporna vprašanja rešili leta 2001. ''To bo idealno leto, ker bodo na Hrvaškem politične razmere bolj jasne, v Sloveniji pa bomo imeli stabilno vlado, ki bo imela interes za rešitev problemov,'' je pojasnil Drnovšek. Na vprašanje novinarjev, ali se strinja z nedavno izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, da državi nimata problemov pri reševanju vprašanj meje, je Drnovšek dejal, da so ti problemi majhni, če se bosta strani dejansko odločili za njihovo rešitev, da pa se že dolgo vlečejo. Ob tem je menil, da glede kopenske meje ni večjih problemov, da pa bi morali najti rešitev za Piranski zaliv.
Zgodovinski premik ali prazen podpis?
15. 06. 2000 11.54
Voditelja Severne in Južne Koreje sta včeraj na vrhunskem srečanju v Pjongjangu podpisala sporazum o spravi in sodelovanju.
Lov za ugrabitelji
11. 06. 2000 10.21
Filipini so na otoku Jolo danes razglasili izredne razmere, da bi ugrabiteljem skupine Abu Sajaf, ki že 50 dni držijo 21 talcev, preprečile morebiten premik na drug otok, je sporočila policija.
Objavili poročilo o terorizmu po svetu
02. 05. 2000 16.28
Ameriški State Department je objavil redno letno poročilo o terorizmu po svetu. V poročilu ugotavlja, da je bilo lani po svetu izvršenih 392 terorističnih dejanj, medtem ko jih je bilo leto poprej 274.
Pozitivna ocena ravnanja SLS
12. 04. 2000 16.13
Koalicija Za boljšo Slovenijo pozitivno ocenjuje ravnanje SLS, ki je z zanjo politično tvegano napovedjo o izstopu iz Drnovškove vlade sprožila temeljni in dolgoročno izredno pomemben premik v slovenskem političnem prostoru. ''Prepričani smo, da bodo slovenske demokratične stranke v tem prelomnem času ravnale modro v dobro Slovenije in upamo, da bo k temu bistveno pripomogla napovedana združitev SKD in SLS'', v današnjem sporočilu za javnost sporoča omenjena koalicija, ki jo sestavljajo tri zunajparlamentarne stranke (Socialno liberalna stranka, Stranka enakopravnih dežel in Stranka slovenskih narodnjakov).
Hrvaška bo vrnila kombi
22. 03. 2000 20.34
Srečanje Mesić - Kučan je očitno pripeljalo tudi do spektakularnega zasuka v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaški predsednik Stipe Mesić je namreč slovenskega predsednika Milana Kučana po telefonu obvestil, da namerava Hrvaška vrniti sloviti vohunski kombi, ki so ga hrvaški policisti pred dvema letoma zajeli pri Zavrču. Kučan je to informacijo z zadovoljstvom sprejel. Kdaj in na kakšen način bodo Hrvati vrnili vohunski kombi še ni znano, o tem se bosta predsednika še dogovorila.
Svet slovenskih organizacij potrdil novo vodstvo
10. 01. 2000 16.28
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO) je na svoji prvi seji po občnem zboru izvolil novo vodstvo. Za predsednika je bil potrjen Sergij Pahor, medtem ko so novi podpredsedniki postali Marij Maver za Tržaško, Damjan Paulin za Goriško in Giorgio Banchig za Videmsko pokrajino, je sporočil SSO.
Prvič več kot 10.000 diplomantov
07. 01. 2000 14.46
Za višje in visoko šolstvo je bilo leto 1999 posebej uspešno, saj je bilo prvič doslej podeljenih prek 10.000 diplom - po prvih, zaenkrat še neuradnih podatkih naj bi jih bilo 10.559.
Dan samostojnosti - slavnostna seja DZ
23. 12. 1999 21.50
V počastitev Dneva samostojnosti se je na slavnostni seji sestal državni zbor. Predstavnike vseh treh vej oblasti, slovenske vojske, gospodarstva, verskega življenja, diplomatski zbor in druge ugledne goste, med katerimi je bil tudi predsednik države Milan Kučan, je nagovoril predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik.
Osma obletnica sprejema slovenske ustave
23. 12. 1999 09.56
Skupščina Republike Slovenije je pred osmimi leti - 23. decembra 1991 - ob prvi obletnici plebiscita sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za Dan ustavnosti in ga takrat tudi prvič zaznamovalo. Od takrat ustavno sodišče ob tej priložnosti - letos tako že tretjič zapored - pripravi novinarsko konferenco, na kateri predstavi uresničevanje ustave in spoštovanje načel pravne države skozi svoje delo oz. sprejete odločbe.
Razmere na slovenskih cestah
22. 11. 1999 15.14
Avtoceste in glavne ceste po državi so večinoma očiščene, tako da promet poteka brez večjih posebnosti. Na posameznih odsekih se na cestišču še pojavlja zglajen sneg oz. snežna brozga, zato AMZS voznike opozarja na previdno vožnjo.
Slovenska podjetja slabo informatizirana
09. 11. 1999 21.30
Področje programske opreme za poslovne sisteme za procese v podjetju, od financ, kontrolinga, nabave, skladiščenja in nadgradnje informacijskega sistema za management je v Sloveniji zelo slabo pokrito, tako da slovenska velika in večja srednja podjetja v primerjavi s podobnimi podjetji v Zahodni Evropi zaostajajo za tri do štiri leta, je ob prireditvi IT com 2000 za STA povedal direktor podjetja SAP Pavel Car.
Potrjeno petkovo srečanje Drnovšek-Mateša
06. 10. 1999 19.42
Iz kabineta predsednika slovenske vlade so danes potrdili, da bo na povabilo premiera Janeza Drnovška v petek, 8. oktobra, na prvem uradnem obisku v Sloveniji predsednik hrvaške vlade Zlatko Mateša.
V 25 vrtcih jutri začno uvajati nov kurikulum
30. 09. 1999 10.55
V 25 vrtcih po Sloveniji se bo z letošnjim oktobrom začelo postopno uvajanje novega kurikuluma za vrtce, ki ga je pripravila področna kurikularna komisija za vrtce, marca letos pa ga je sprejel strokovni svet za splošno izobraževanje. Osnovna značilnost kurikuluma je premik od tradicionalnega poudarka na vsebini na proces predšolske vzgoje z vsemi pogoji in ovirami, ki pomembno vplivajo na razvoj in učenje predšolskega otroka. Novi kurikulum je nadgradnja skoraj 20 let starega Vzgojnega programa za predšolske otroke, obenem pa ohranja tradicijo slovenskih vrtcev. Otrok je aktiven, ustvarjalen in kolikor mogoče samostojen udeleženec procesa ter z raziskovanjem, preizkušanjem in možnostjo izbire med različnimi dejavnostmi pridobiva nova znanja.
Izdan ukaz za premik ameriških vojakov iz Nemčije in Albanije
10. 06. 1999 15.22
Ameriška vojska je izdala ukaz za premik vojakov iz Nemčije in Albanije, ki bodo sodelovali v mednarodnih mirovnih enotah na Kosovu (KFOR), je v Heidelbergu danes sporočila tiskovna predstavnica poveljstva ameriške vojske v Evropi.
Milošević se tali?
01. 06. 1999 10.13
Po mnenju zahodnih političnih analitikov, je ključni problem za to, da se napadi na ZRJ po dveh mesecih nadaljujejo ta, da Zahod zahteva popolno kapitulacijo, Milošević pa ponuja kompromis.
Fischer: Premik v razreševanju kosovske krize
01. 06. 1999 09.43
V diplomatskih prizadevanjih za rešitev krize na Kosovu je po mnenju nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja prišlo do premika. Fischer je na nemški televiziji ARD sinoči dejal, da od zadnjega obiska ruskega odposlanca za ZRJ Viktorja Černomirdina v Beogradu potekajo ''številne mednarodne dejavnosti, ki javnosti niso bile neposredno posredovane''. Po obisku ruskega odposlanca je Beograd napovedal, da sprejema načela sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8). Srečanje med Černomirdinom, finskim predsednikom Marttijem Ahtisaarijem in namestnikom ameriške državne sekretarke Strobom Talbottom danes v Bonnu bo ''prineslo še končna pojasnila o tem, kako resno misli Beograd s svojo ponudbo'', je menil Fischer.
Premik k mirovni pogodbi za prekinitev spopadov v Kongu
16. 05. 1999 09.37
Afriški voditelji so v soboto v Libiji, kjer sta se prvič srečala predsednik DR Konga Laurent Kabila in podpredsednik ruandske vlade Paul Kagame, dosegli dogovor o mirovni pogodbi, ki predvideva prekinitev spopadov v DR Kongu ter prve neposredne pogovore med vlado in uporniki.
Enota srbske policije zapustila s Kosova
13. 05. 1999 17.14
Iz srbskega notranjega ministrstva so danes sporočili, da se je s Kosova umaknila enota srbske policije.
Predsedstvo KNSS - Neodvisnost o politiki plač
24. 03. 1999 07.43
Predsedstvo KNSS - Neodvisnost je ugotovilo, da je v dogovoru o politiki plač, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust za obdobje 1999-2001 sicer vgrajenih nekaj varovalk v zaščito minimalne socialne in materialne varnosti zaposlenih, predvsem tistih, ki so razvrščeni v najnižje tarifne in plačilne razrede po kolektivnih pogodbah, kljub temu pa dogovor že dosežene minimalne pravice zmanjšuje, z uvedbo draginjskega dodatka pa upravičuje in uzakonja revščino. Ugotovili so, da tudi vgrajeni mehanizmi za zmanjševanje negativnih učinkov na plače zaradi uvedbe davka na dodano vrednost ter storjen minimalni premik na področju plač in delitve plač iz naslova dobička podjetja ne zagotavljajo ohranjanja socialne in materialne varnosti delavcev. Predsedstvo Neodvisnosti-KNSS je zato prejelo sklep, da ne pristopa k podpisu dogovora o politiki plač za obdobje 1999-2001. Kot poudarjajo, ni mogoče pristati na usklajevanje izhodiščnih plač in osnov za določanje plač enkrat letno za 85 odstotkov rasti življenjskih potrebščin in na omejevanje zgornje meje regresa za letni dopust, s čimer bi večje število delavcev v uspešnih gospodarskih podjetjih prejelo v primerjavi z lanskim obdobjem približno 10 odstotkov in več nižji regres za letni dopust.
Hrošč tisočletja na vašem računalniku
22. 03. 1999 15.54
Osebni računalniki, ki so bili izdelani pred januarjem 1998, so s spremembo datuma iz letnice 1999 v 2000 potencialno ogroženi. Veliko večino osebnih računalnikov z vgrajenimi procesorji 386 in 486 in tudi računalnike z vgrajenimi procesorji Pentium, ki so starejši od pol leta, bo namreč prizadel t.i. hrošč Y2K (Y2K Bug) oziroma hrošč tisočletja (Year 2000 Bug).
Fischer vidi možnosti za premik v sporu v južnem Libanonu
12. 02. 1999 18.24
Nemški zunanji minister in predsedujoči Evropske unije Joschka Fischer je danes v Bejrutu dejal, da si EU želi večje posredniške vloge v sporu med Sirijo in Libanonom na eni in Izraelom na drugi strani.
Po dobrih tridesetih letih lani ceste terjale najmanjši krvni davek
07. 01. 1999 13.19
Na slovenskih cestah je lani ugasnilo 308 življenj, kar je po 36 letih drugo najmanjše število žrtev, ki so jih terjale ceste. Še manj usodne so bile ceste le leta 1963, ko je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 246 oseb, po tistem pa se je število mrtvih na cestah vrtoglavo vzpenjalo vse do leta 1995, ko je na cestah ugasnilo 415 življenj, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivan Winkler. Na področju varnosti v prometu je tako dosežen pozitiveni premik, saj se je v drugi polovici lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem v letu poprej število žrtev zmanjšalo za 69, je dejal Winkler in dodal, da kljub tem spodbudnim podatkom s stanjem prometne varnosti v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj se Slovenija s 155 mrtvimi na milijon prebivalcev šele približuje srednjevarnim državam Evropske unije. Za zdaj ji je uspelo prehiteti le Portugalsko in Grčijo, v katerih je v zadnjih letih opazen rahel porast števila mrtvih na cestah.
Prvi volilni rezultati v Bosni kažejo premik k zmernosti
14. 09. 1998 17.22
Predhodni in delni rezultati splošnih volitev v Bosni, ki so začeli prihajati na dan danes, kažejo, da dosti muslimanskih volivcev sploh ni volilo za nacionalistično koalicijo, ki jo vodi predsednik Alija Izetbegović. V okolici Sarajeva je od 35% preštetih glasovnic opozicijska Stranka socialnih demokratov zaostajala za vladajočo koalicijo za komaj eden do dva odstotka glasov. V Sarajevu samem pa vodilna koalicija po za zdaj zbranih podatkih vodi za približno 10%.
BiH dobila posojilo za reformo javnih financ
06. 06. 1998 10.12
Svetovna banka je Bosni in Hercegovini odobrila 63 milijonov dolarjev posojila za izvedbo ključnih reform v upravljanju javnih financ. To je zadnje od osmih posojil, ki jih je Svetovna banka v tem fiskalnem letu - od julija 1997 do julija 1998 - namenila za obnovo gospodarstva BiH, so sporočili s sedeža Svetovne banke.
VS o Pakistanu in Indiji v torek
02. 06. 1998 11.45
Varnostni svet OZN bo v torek nadaljeval razpravo o resoluciji zaradi indijskih in pakistanskih jedrskih poskusov, katere osnutek sta pripravili Japonska in Švedska. Diplomatski viri trdijo, da je težko napovedovati, kakšna bo končna vsebina resolucije, ker neformalna pogajanja še potekajo.
Vlada se pripravlja na nova pogajanja s Hrvaško
21. 04. 1998 14.27
Na pobudo podpredsednika vlade Marjana Podobnika se je danes v državnem zboru sestala t.i. koordinacija parlamentarnih strank in s predstavniki vlade na čelu s premierom Janezom Drnovškom opravila pogovor o slovensko-hrvaških odnosih, na podlagi katerega naj bi se vlada po Drnovškovih napovedih v naslednjih mesecih odločila "za nov resen krog pogajanj s sosednjo državo".<br< Kot je po končanem sestanku povedal premier Drnovšek, je želel na srečanju s predstavniki parlamentarnih strank "oceniti, ali obstaja zadostna politična volja, da bi v naslednjih mesecih poskušali narediti nov zelo resen pogajalski poskus in s sosednjo državo rešiti glavna odprta vprašanja o poteku meje, Ljubljanske banke in sklenitve premoženjskega sporazuma". Na srečanju sicer niso sprejeli zelo konkretnih pogajalskih izhodišč, vendar pa je predsednik vlade prepričan, da je splošna raven pripravljenosti med parlamentarnimi strankami takšna, da bi v primeru, če bi pri pogajanjih s Hrvaško uspeli narediti nek premik oz. doseči "nek soliden rezultat", ki bi ga bilo mogoče ponuditi tudi parlamentarnim strankam, bi bilo na tej podlagi mogoče v državnem zboru opraviti konstruktivno razpravo in morebiti sprejeti tudi kakšno odločitev.
V Odessi sestanek moldovskih, ukrajinskih in ruskih voditeljev
20. 03. 1998 09.02
Predstavniki iz Moldove, Rusije in Ukrajine se bodo danes sešli v Odessi z namenom, da bi razpravljali o separatističnih konfliktih v Moldovi. Moldovijski državni radio poroča, da se bo predsednik Petru Lucinschi sestal z ukrajinskim predsednikom Leonidom Kučmo in ruskim premierjem Viktorjem Černomirdinom. Pogovori bodo potekali o mirovnem sporazumu podpisanem lansko leto, s katerim je bil namen doseči premik z mrtve točke glede sporov nastalih o ozemlju ob reki Dnjester.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.