premog
Po novi nesreči v poljskem premogovniku pogrešanih deset oseb
23. 04. 2022 11.54
Območje premogovnika v poljskem mestu Zofiowka je zjutraj prizadel potres, ki je povzročil uhajanje metana. Večina rudarjev je rudnik pravočasno zapustila, a reševalci trenutno pogrešajo še deset ljudi, ki so bili med potresom pod zemljo.
Trije mrtvi in več pogrešanih v eksploziji v premogovniku na Poljskem
20. 04. 2022 10.18
Najmanj trije ljudje so umrli, še 21 ljudi pa je bilo poškodovanih v eksploziji, ki je odjeknila v premogovniku na jugu Poljske, je sporočila družba, ki upravlja z rudnikom. Še osem ljudi po eksploziji, ki naj bi jo povzročil metan, pogrešajo.
Del darilnega programa na oskarjih in grammyjih tudi nakit slovenske oblikovalke
04. 04. 2022 14.14
Slovensko oblikovalko Marjeto Hribar je doletela čast, da je oblikovala nakit za nominirance in povabljence dveh največjih in najbolj glamuroznih prireditev v zadnjih dveh tednih, podelitve oskarjev in grammyjev. Hribarjeva je pred meseci prejela povabilo Snemalne akademije, ki jo je izbrala za oblikovanje nakita, ki je postal del darilnega programa oziroma tako imenovanih 'goody bagov'. Prvotno so bili namenjeni izbrancem na podelitvi glasbenih nagrad, pozneje pa so ji organizatorji sporočili, da bodo zaradi organizacijskih sprememb njen nakit razdelili med obiskovalce obeh prireditev – oskarjev in grammyjev.
Večina prebivalcev evropskih mest izpostavljena zdravju škodljivi onesnaženosti zraka
01. 04. 2022 15.20
Kljub izboljšanju kakovosti zraka je večina ljudi v evropskih mestih še vedno izpostavljena zdravju škodljivemu onesnaženju zraka. Tako je bilo leta 2020 prevelikim količinam drobnih delcev PM 2,5 v zraku izpostavljenih 96 odstotkov evropskega mestnega prebivalstva, opozarja Evropska agencija za okolje (EEA).
V Evropi stopnja samooskrbe najvišja na svetu: 'Hrane bo dovolj, a cene bodo rasle'
11. 03. 2022 06.00
Hrana se je začela dražiti že veliko pred vojno v Ukrajini, zdaj je višanje cen dobilo nov pospešek. Ne le pri hrani, temveč tudi pri naftnih derivatih, plinu. Države vsaka zase zdaj iščejo najboljše rešitve za svoje državljane, kako bi ukrotile divjanje cen, da ne bi ohromilo potrošnje in dostopnosti. Kako uspešno bo med borznimi šoki krmarila Slovenija?
Sežigalnice tudi v Ljubljani in Mariboru – cenejše ogrevanje ali strup?
20. 02. 2022 18.58
Tone in tone ogljikovega monoksida, amonijaka in kroma se valijo iz dimnikov naših sežigalnic. Kje končajo naši odpadki? Ne le na odlagališčih po Bosni in Srbiji, vse pogosteje tudi v naših domačih radiatorjih. Sta sežig in sosežig odpadkov dala odgovor na pereče vprašanje odlaganja odpadkov? Ali prinašata preveliko tveganje za zdravje, pitno vodo in zemljo? Evropska unija že tri leta svetuje, naj članice postopoma opustijo finančno podporo sežiganju odpadkov, ki ni več opredeljeno kot trajnostno. Medtem pa se občine na vseh koncih Slovenije navdušujejo za izgradnjo novih sežigalnic. Lokacije so tako rekoč že izbrane.
'Odločitev ne bi smela biti težka': samo v Sloveniji do leta 2030 milijarda odvrženih plastenk
27. 01. 2022 09.55
Iz društva Eko krog so poslance znova pozvali, naj čim prej uvedejo sistem povratne embalaže. Spomnili so na številne – tudi finančne – prednosti, ki jih prinaša. "Vsako leto v Sloveniji 137 milijonov plastenk konča v sežigu in naravi. Če bo tako tudi ostalo, jih bo naše gospodarstvo do leta 2025 izgubilo že 400 milijonov, do leta 2030 pa že milijardo," opozarja vodja kampanje Zaprimo krog Erika Oblak. Okoljevarstveniki in gospodarstveniki so tu enotni. Če prištejemo še nezanemarljive proračunske prihranke in čistejše okolje, potem odločitev ne bi smela biti težka, so prepričani.
Delavci rudarstva razočarani: Gre za nepremišljeno politično odločitev
17. 01. 2022 13.06
V Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) so razočarani nad nacionalno strategijo za izstop iz premoga do leta 2033. Po njihovem mnenju gre za popolnoma politično odločitev, ki je nestrokovna in nepremišljena. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bi si želeli, da bi bili zaposleni del načrtovanja izhodne strategije. Velenjski župan Peter Dermola pa meni, da je letnica 2033 za izstop iz premoga nerealna, zato strategije, ki jo je v četrtek potrdila vlada, prav tako ne podpira.
Slovenija opušča premog za proizvodnjo elektrike
13. 01. 2022 15.57
Vlada je na seji sprejela nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Zelena transformacija pred Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnik Velenje postavlja zahtevno in odgovorno nalogo, pa so se odzvali v obeh družbah. V podjetjih pravijo, da že pripravljajo strokovna izhodišča in sodelujejo z relevantnimi deležniki.
Nominiranci za nagrade grammy bodo prejeli darila slovenske oblikovalke Marjete Hribar
18. 12. 2021 08.00
Da smo Slovenci tudi kreativni in zelo nadarjeni, vedo marsikje po svetu. Za svetovno prepoznavnost v umetnosti pa skrbijo glasbeni ustvarjalci, modni oblikovalci, arhitekti in drugi umetniki. Mednje se prav gotovo lahko prišteva tudi zasavska oblikovalka Marjeta Hribar, ki je najbolj znana po kolekcijah nakita iz starih rudarskih materialov. Hribarjevo je pred kratkim doletela čast, ki je prišla v obliki povabila ameriške Snemalne akademije, ki podeljuje prestižne glasbene nagrade grammy. Slovenka bo tista, ki bo za nominirance pripravila darila. Kot nam je zaupala, pa se trenutno bolj osredotoča na korektno izpeljano nalogo, kot na to, kdo vse bo nakit prejel.
'Da ne bo tu mesto duhov'
11. 12. 2021 07.00
Premogovnik Velenje bo treba zapreti, Termoelektrarno Šoštanj – zaradi preplačanega šestega bloka sinonim za korupcijo – ugasniti. Takšne so zaveze iz podnebnih sporazumov, evropskih zakonodajnih paketov, načrtov za razogljičenje gospodarstva, zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. To je nenazadnje nujno za našo prihodnost. Toda kdaj to storiti? Bo to leta 2033? Kakšna bo cena zaprtja? Kaj čaka Šaleško dolino? Kje so alternative?
Predlog zakona, ki naslavlja energetsko revščino: vavčer za 150 evrov
09. 12. 2021 08.15
Cene toplote za gospodinjstva rastejo, najbolj v mariborski, jeseniški in ljubljanski občini, kjer so poskočile za približno 50 do 60 odstotkov. Pravna podlaga za uvedbo energetskih bonov je v pripravi, glede na podražitev ogrevanja pa bi bili lahko boni uvedeni v prvem četrtletju 2022, so nakazali na Ministrstvu za infrastrukturo. Opozicija je predstavila svoje poglede in izpostavila, da je v tej smeri potrebno čim prej nekaj storiti, saj bodo najšibkejši že letošnjo zimo, zaradi naraščajočih cen, preživeli brez ogrevanja. Predlagajo energetski vavčer v vrednosti 150 evrov.
Lažno zeleno: Greenpeaceov dinozaver v evropski četrti proti jedrski energiji kot trajnostni
07. 12. 2021 14.56
Aktivisti okoljevarstvene organizacije Greenpeace so v evropski četrti v Bruslju postavili ogromnega dinozavra, s čimer so protestirali proti morebitni uvrstitvi plina in jedrske energije med trajnostne dejavnosti. Evropska komisija namreč pripravlja predlog glede označevanja trajnostnih naložb, ki bi vključeval tudi plin in jedrsko energijo.
Vse več samooskrbnih vasi, zapiranje Teša in drugi blok jedrske elektrarne
03. 12. 2021 06.00
Število samooskrbnih vasi z obnovljivimi viri energije v Sloveniji raste, dobavitelji pa napovedujejo še več takšnih skupnosti. Toda lokalni viri ne bodo zmogli pokonci držati celotne industrije in omrežja, za to potrebujemo večje elektrarne. Povečali bomo število hidro in vetrnih elektrarn, količino proizvedenega Co2 pa bomo zmanjšali tudi z zaprtjem Teša. "Ne predstavljam si energetske neodvisnosti Slovenije brez jedrske energije," medtem pravi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Strokovnjaki so medtem kritični, da konkretnega načrta, predvsem vladnega, še ni.
Kadrovski pretresi v slovenski energetiki
02. 12. 2021 06.00
V ključnem času, ko imamo rekordne rasti cen elektrike, plina in ogrevanja in ko so odprta vprašanja o oskrbi z energijo v prihodnosti – zaradi opustitve rabe premoga ter zaprtja rudnika, Teša in drugega bloka nuklearke – smo priča vrsti kadrovskih menjav v vrhu energetskih podjetij. Odleteli so nekateri vodilni: Andrej Ribič, Boris Sovič, Alan Perc, Robert Golob. Kako bo to vplivalo na stabilnost trga? Se bodo menjave nadaljevale?
Je usoda Termoelektrarne Šoštanj in rudnika zapečatena z letom 2033?
01. 12. 2021 06.00
Tretjino slovenske elektrike z uporabo premoga proizvede Termoelektrarna Šoštanj oziroma Teš. Tisti Teš, ki je postal sinonim za korupcijo zaradi netransparentne gradnje šestega bloka, prežete s hišnimi preiskavami. Za šesti blok smo plačali 1,4 milijarde evrov, pet let kasneje pa se dogovarjamo o opustitvi rabe premoga zaradi podnebnih zavez, zaprtja rudnika in posledično tudi termoelektrarne. Ogroženih pa je 1.400 delovnih mest.
Za varnost in udobje najdražje jadrnice na svetu v slovenskem morju poskrbel policijski čoln
30. 11. 2021 14.00
22,9 milijarde evrov težak ruski premožnež Andrej Melničenko se je s svojo več kot 400 milijonov evrov vredno jadrnico pokazal tudi na slovenskem morju. Na ogled jo je postavil pred Portorožem, kjer pa je za njeno dobro počutje in varnost poskrbela pomorska enota slovenske Policije.
Toplotna energija najdražja v Mariboru, najcenejša v Celju
29. 11. 2021 14.18
Naraščajoče cene energije in energentov na veleprodajnih trgih se že odražajo v maloprodajnih cenah toplote iz distribucijskih sistemov toplote. V povprečju je bila ta za tipično gospodinjstvo novembra za 38 odstotkov višja kot lani. Ogrevanje je najdražje v Mariboru, najcenejše pa v Celju.
Pred Portorožem najdražja jadrnica na svetu
25. 11. 2021 09.16
V slovensko morje je v sredo prispela ena najlepših in najdražjih jadrnic na svetu, jadrnica A. V uporabo je prišla leta 2017, vredna je več kot 500 milijonov dolarjev, njen lastnik pa je ruski milijarder Andrej Melničenko.
Ogrevanje, kuhanje in priprava tople vode z zemeljskim plinom bodo to zimo ponekod dražji
25. 11. 2021 06.00
Cene zemeljskega plina so se letos na borzi zvišale za kar 400 odstotkov, takšne rasti niso pričakovali niti strokovnjaki. Posledično bo podražitve občutila desetina gospodinjstev - predvsem v mestih, ki se ogrevajo s plinom. Energetika Ljubljana je ceno plina za 11 odstokov zvišala že avgusta, Petrol ga bo za 12 odstotkov decembra. Ob tem je pomembno dejstvo, da je Slovenija odvisna od uvoza zemeljskega plina, saj nima ne skladišč, ne lastne proizvodnje v večjem obsegu. Ključno vprašanje torej je, ali bo oskrbo s plinom rešila Rusija po plinovodu Severni tok 2, ki je sicer dokončan, a zelene luči za obratovanje še nima.
Za koliko se bodo podražile položnice za elektriko? Kateri dobavitelji so najugodnejši?
24. 11. 2021 06.00
Cena električne energije se je povečala za več kot 175 odstotkov, v Sloveniji pa je 30-odstotno podražitev za končne odjemalce prvi napovedal Petrol. "Po plačanih računih mi na mesec ostane 100 evrov. Mogoče marsikdo podražitev ne opazi, a jaz jih," pravi 41-letnica iz okolice Ljubljane. Kar 200 odstotkov več je bilo v lanskem letu prošenj za pomoč pri nakupu energentov in plačil elektrike, letos je število še naraslo. GEN-I, največji dobavitelj pri nas, medtem še ne namerava dvigniti cen, večina ostalih dobaviteljev bo storitve najverjetneje podražila prihodnje leto. Preverili smo, kje je elektrika trenutno najcenejša, strokovnjake pa vprašali, kdaj se bodo cene ponovno znižale.
V indijski prestolnici zaradi onesnaženega zraka razmišljajo o lockdownu
17. 11. 2021 08.08
Oblasti v indijski prestolnici so naročile, da morajo zaradi onesnaženja zraka šolarji ostati doma. Zaprte so vse šole, do drugega tedna so ustavili tudi vsa gradbena dela v mestu, izjema so le nujna dela. Le pet od 11 elektrarn na premog lahko obratuje. Strupena meglica se po mestu sicer širi že od festivala diwali, kjer so uporabljali veliko količino pirotehnike. Zdaj oblasti zaradi onesnaženega zraka razmišljajo celo o zaprtju družbe.
Kajfež Bogatajeva: Dogovor v Glasgowu razočaranje glede izpustov, nekaj tudi napredka
14. 11. 2021 14.35
V soboto sprejeti dogovor na podnebni konferenci v Glasgowu je z vidika izpustov toplogrednih plinov in njihovega omejevanja eno razočaranje več, je dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Po drugi strani pa je bil dosežen napredek glede zagotavljanja finančne pomoči najbolj ranljivim državam in zaustavljanja izsekavanja gozdov. Da je bil na COP26 dosežen pomemben napredek, a da so potrebna nadaljnja prizadevanja, ocenjujejo tudi na okoljskem ministrstvu.
COP26: 'Svetovni voditelji mislijo, da ne živijo na istem planetu kot vsi drugi'
14. 11. 2021 07.33
Podnebna konferenca ZN v Glasgowu COP26 se je v soboto končala z dogovorom o naslednjih korakih sveta proti segrevanju ozračja, vendar pa uvodni odzivi ne govorijo o uspehu, temveč bolj o napredku. Ambicioznejši napredek je na koncu blokirala Indija, ki ni sprejela besedila o odpravi premoga. Odzivi so sicer mešani, vendar so številni politični voditelji, aktivisti in nevladne organizacije razočarani. Ostra je bila na primer izvršna direktorica organizacije Oxfam, ki je ocenila, da svetovni voditelji mislijo, da ne živijo na istem planetu, kot vsi drugi.
190 držav se je zavezalo za opustitev premoga, Indije, ZDA in Kitajske ni med njimi
04. 11. 2021 06.54
Nekatere velike porabnice premoga, med njimi tudi Poljska, Vietnam in Čile, so se na COP26, ki poteka v Glasgowu, prvič zavezale k odmiku od fosilnih goriv. Med njimi ni ključnih onesnaževalk Kitajske, ZDA in Indije. V Greenpeaceu niso najbolj optimistični in opozarjajo, da je v dogovoru veliko manevrskega prostora za države.
Pomanjkanje čipov bo tudi v 2022 hromilo Audijevo proizvodnjo
02. 11. 2021 11.34
Nemški avtomobilski proizvajalec Audi v bližnji prihodnosti še ne bo uspel povečati proizvodnje, saj se tako kot drugi avtomobilski proizvajalci sooča s pomanjkanjem računalniških čipov, brez katerih avtomobilska elektronika ne deluje. Prvi mož Audija Markus Duesmann opozarja, da se bo pomanjkanje delov zavleklo v prihodnje leto.
Janša: Jedrska energija bi lahko nadomestila premog in nafto, srečal se je tudi z Vučićem in Babišem
01. 11. 2021 18.01
Predsednik vlade Janez Janša se udeležuje Mednarodne podnebne konference COP26 v Glasgowu na Škotskem. Tam je v nagovoru svetovnim voditeljem pozval, da je skrajni čas, da izoblikujemo pot do podnebnega cilja 1,5 stopinje. Odmik od premoga in nafte sta po njegovih besedah ključna, rešitev vidi v jedrski energiji. Izpostavil je tudi, da je Slovenija sprejela dolgoročno strategijo do podnebne nevtralnosti leta 2050, a številne strokovne in okoljske organizacije so kritične in so že večkrat opozorile, da je ta premalo ambiciozna in da bi morali izpuste toplogrednih plinov drastično zmanjšati že do leta 2030. Ob robu se je Janša sicer srečal s številnimi državniki, tudi s predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem in češkim premierjem Andrejem Babišem.
Na G20 potrdili podnebni cilj: voditelji si čestitajo, ZN in Greenpeace razočarani
31. 10. 2021 13.51
Voditelji skupine dvajsetih gospodarsko najmočnejših držav so na srečanju v Rimu potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Pri tem se jim ni uspelo dogovoriti o tem, da bi podnebno nevtralnost dosegli do leta 2050. Dogovor je za uspeh označila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko generalni sekretar ZN Antonio Guterres srečanje zapušča razočaran. V nevladnih organizacijah so kritični do izjave.
'Če vlade ne bodo stopile korak naprej, smo na poti v strašno trpljenje človeštva'
29. 10. 2021 06.00
Trenutek resnice. To naj bi bila mednarodna podnebna konferenca, ki se bo v nedeljo začela v škotskem Glasgowu. V teoriji naj bi konferenca dala zelo konkreten načrt za zmanjšanje izpustov v tem desetletju, v praksi pa se mnogi bojijo, da jo čaka podobna usoda kot pariški podnebni dogovor, čigar cilji so se hitro razvodenili. Strokovnjaki so jasni – pri uresničevanju podnebnih ciljev nismo tam, kjer bi morali biti, ukrepati je treba to desetletje, ne v roku 30 ali 40 let. Toda klimatske spremembe še zdaleč niso le strokovno, ampak tudi družbeno, predvsem pa politično in geostrateško vprašanje.
Scholz: Cilj je, da vlado sestavimo pred božičem
15. 10. 2021 15.54
Prvak nemških socialdemokratov (SPD) in aktualni finančni minister Olaf Scholz je še korak bližje temu, da na čelu vlade v Berlinu nasledi dosedanjo kanclerko Angelo Merkel. Po dobrih dveh tednih uvodnih pogovorov so pogajalci SPD namreč z Zelenimi in liberalci (FDP) dosegli dogovor o začetku uradnih koalicijskih pogajanj. Kot je še dejal Scholz, je cilj, da vlado sestavijo pred božičem.