prepričati
Mariborski svetniki vztrajajo
04. 09. 2001 00.00
Minister za okolje in prostor Janez Kopač v ponedeljek ni uspel prepričati mariborskih svetnikov. Ti še vedno menijo, da se je vlada brez zadostnih argumentov odločila, da bo sedež holdinga Slovenskih elektrarn v Ljubljani.
Nova Zelandija zavrača begunce
29. 08. 2001 00.00
Novozelandska premierka Helen Clark je zanikala, da je ponudila pomoč za rešitev drame z begunci.
Brez dogovora o oddaji orožja
25. 08. 2001 00.00
V Makedoniji se nadaljujejo priprave na začetek zavezniške operacije za zbiranje orožja albanskih upornikov.
Odzivi na začetek misije
22. 08. 2001 00.00
Začela se je Natova operacija Nujna žetev, med katero bo 3500 vojakov zavezništva nadzorovalo razoroževanje albanskih skrajnežev v Makedoniji.
Poziv Bushu
19. 08. 2001 00.00
Petnajsto vrhunsko srečanje 19 latinskoameriških držav se je končalo z osebnim pozivom ameriškemu predsedniku Bushu, naj pomaga pri uresničitvi načrta finančne pomoči Argentini.
Našli pogrešano deklico
12. 07. 2001 00.00
Na območju zaselka Gorca pri Žalcu so v četrtek našli še ne triletno deklico. Lucija, ki je že v varnem objemu svojih staršev, je povedala, da je spala v črni hosti in da je prestrašena, ob srečanju s starši pa je takoj zahtevala kozarec vode, saj je bila precej žejna.
Kučanov odziv na trditve De Michelisa
24. 06. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je za Primorski dnevnik pojasnil nekatere trditve nekdanjega italijanskega zunanjega ministra Giannija De Michelisa, ki je v pogovoru za nedeljsko izdajo Primorskega dnevnika med drugim dejal, da sta Slovenija in njen predsednik Kučan z enostransko razglasitvijo neodvisnosti ravnala sebično in naj bi bila zato odgovorna za tragedijo v nekdanji Jugoslaviji. Kot je dejal Kučan, je De Michelis za Slovenijo naredil zelo veliko. " Slovenija mu je zato hvaležna, leta 1992 pa mu je tudi podelila najvišje državno odlikovanje. De Michelis ima kot nekdanji zunanji minister še posebne zasluge za to, da je Italija sprejela nasledstvo vseh meddržavnih pogodb med Italijo in Slovenijo, pa tudi nasledstvo Osimskih sporazumov, kar je bilo za Slovenijo zelo pomembno," je poudaril Kučan.
Poziv k odpravi smrtne kazni
22. 06. 2001 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je ob robu prvega svetovnega kongresa o odpravi smrtne kazni, ki se danes končuje v Strasbourgu, pozvala ameriškega predsednika Georgea Busha, naj v svoji državi odpravi smrtno kazen, četudi jo večina Američanov podpira. "Politika dela velikega to, da zna prepričati ljudi, naj stopijo iz svoje kože," je še dejala Fontainova.
Nadaljevanje dialoga v Makedoniji
21. 06. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je v četrtek mudil v Skopju, da bi makedonske in albanske politične predstavnike prepričal v nadaljevanje dialoga o rešitvi krize v državi, je po pogovorih izrazil optimizem. "Imam veliko razlogov za optimizem, mislim, da bi se dialog moral nadaljevati," je dejal Solana, ki je izrazil prepričanje, da bodo našli rešitev. Visoki predstavnik EU se je v Skopju srečal s predsednikoma makedonske države in vlade, Borisom Trajkovskim in Ljubčom Georgievskim, ter voditelji glavnih političnih strank obeh etničnih skupnosti.
Bush v Goeteburgu
14. 06. 2001 00.00
Goeteburg je v pričakovanju demonstrantov zasedlo na tisoče varnostnikov in policistov, a brez spopadov z razjarjenimi nesprotniki globalizma ni šlo. Protestniki nasprotujejo tako ameriškemu zavračanju okoljskega protokola iz Kjota, načrtom za vzpostavitev protiraketnega ščita in izvajanju smrtne kazni, kot tudi nekaterim evropskim temam in globalizaciji nasploh. Medtem pa je ameriški predsednik Bush poskušal voditelje Evropske unije prepričati, da varovanje okolja ogroža ameriško gospodarstvo.
Spopadi kljub premirju
12. 06. 2001 00.00
Kljub včerajšnji dvostranski razglasitvi premirja je v Makedoniji še vedno napeto. Albanski skrajneži so namreč v ponedeljek v okolici Tetova napadli policijsko vozilo in ranili štiri policiste.
Končan kongres ZLSD
11. 06. 2001 00.00
Borut Pahor ostaja predsednik, Dušan Kumer pa glavni tajnik ZLSD, so odločili delegati 4. kongresa stranke, ki je končal dvodnevno zasedanje v koprski Bonifiki. Pahor in Kumer sta bila edina kandidata za predsedniško in tajniško funkcijo, in sicer je prvi prejel 325 glasov, drugi pa 285. V drugem krogu volitev je bila za podpredsednico stranke izvoljena Breda Pečan, člana strankinega predsedstva sta postala Danilo Tomšič in Jernej Brvar, članica pa Jožka Hegler. Nadzorni odbor bo po koprskem kongresu vodil Aleksander Ravnikar, njegovi člani pa bodo Majda Cvetanovski, Vida Florjančič, Tomaž Horvat, Anton Kovše, Jožefa Miklič in Jože Vuk. Delegati so za podpredsednika ZLSD izvolili Miloša Pavlico, predsednik konference je postal Boris Sovič, podpredsedniško mesto v istem organu pa je zasedla Danica Simšič. Izvoljeni so bili tudi en član in dve članici predsedstva stranke: Aurelio Juri, Janja Romih in Tjaša Žgavec.
Bush in Putin o ABM
10. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v pogovoru za New York Times izjavil, da bo med vrhunskim srečanjem 16. junija v Ljubljani ruskega kolega Vladimirja Putina poskušal prepričati, da Sporazum o protibalističnih raketah (ABM) iz leta 1972 ni več potreben. Bush je poudaril, da bo ruskemu predsedniku skušal razložiti, da ni potrebno biti zavezan sporazumu AMB, ki sta ga državi podpisali še v času, ko sta veljali za sovražnici, saj je sedaj potrebno razmišljati v novi smeri.
Solana o mirovnem načrtu
09. 06. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v Skopju, kjer bo makedonske politične voditelje skušal prepričati, naj podprejo mirovni načrt predsednika Trajkovskega. Načrt predvideva modernizacijo makedonskih varnostnih sil, ukrepe za razorožitev upornikov in pospešitev političnih reform, s katerimi bi se približali zahtevam Albancev. Solana se je na letališču srečal z veleposlaniki evropskih držav v Makedoniji, nato pa se je sestal s Trajkovskim.
Stavka v Tolu se nadaljuje
07. 06. 2001 00.00
V Tovarni lahke obutve Tolo iz Šentjurja je 170 delavcev tudi danes nadaljevalo z opozorilno stavko, ki so jo zaradi neizplačanih aprilskih plač, regresa za letni dopust in povračila stroškov prevoza na delo začeli pred dvema dnevoma. Na dopoldanskem sestanku vodstva podjetja in predstavnikov delavcev s šentjurskim županom Jurijem Malovrhom je bilo povedano, da Tolov dolg znaša približno 369 milijonov tolarjev, poslovni partnerji pa so mu dolžni 54 milijonov tolarjev. Kljub temu, da vsi delavci Tola niso več tako prepričani, da je stavka prava rešitev za njihove težave, so v pogajalski skupini prepričani, da je treba vztrajati do ponedeljka, ko bo znana usoda predloga o prisilni poravnavi.
Spomin na kipe Bude v Parizu
07. 06. 2001 00.00
Spomin na slovite kipe Bude v Afganistanu ostaja živ na razstavi, ki jo je UNESCO postavil v Parizu. Razstava se na uničevanje slovitih skulptur odziva s slavospevom afganistanski kulturni dediščini.
Vojno stanje v Makedoniji?
06. 06. 2001 00.00
Po nočnem uboju petih makedonskih vojakov je za dosego miru v Makedoniji po mnenju premiera Georgievskega potrebna uvedba vojnega stanja, ki pomeni vpoklic vseh vojaških obveznikov. Makedonski parlament utegne o tem odločati še nocoj.
Premirje v znamenju nasilja
04. 06. 2001 00.00
Le slabih 48 ur potem, ko je palestinski voditelj Arafat razglasil enostransko premirje, so izraelski tanki vdrli na palestinsko ozemlje. V Rafahu v južni Gazi prihaja že ves dan do manjših "izmenjav ognja" med izraelskimi varnostnimi enotami in palestinskimi skrajneži, ni pa jasno, kdo je streljanje začel. Izraelci pa so uvedli tudi zaporo za uvoz naftnih derivatov na palestinska ozemlja.
SDS o zakonu o tajnih podatkih
30. 05. 2001 00.00
Predlog zakona o tajnih podatkih, ki naj bi ga državni zbor najverjetneje obravnaval v četrtek, je protiustaven, so prepričani v poslanski skupini Socialdemokratske stranke Slovenije. Omenjeni zakon, ki ga potrebujemo za vključevanje v Nato, naj bi uredil ravnanje z zaupnimi podatki in določil, kdo ima dostop do njih. Po mnenju socialdemokratov pa je šla vlada v nekaterih določbah vendarle predaleč.
Civilisti v ognjenem obroču
29. 05. 2001 00.00
Tudi zjutraj so se nadaljevali napadi na položaje albanskih skrajnežev v vaseh zahodno od Kumanova, kamor je ponoči padlo sedem granat. Albanski izstrelki naj bi ponoči zadeli dve tovarni v mestu, granate pa so eksplodirale še v bližini železniške postaje in vojašnice, v kateri so operativni štab makedonske vojske ter francoski in belgijski pripadniki mednarodnih mirovnih enot na Kosovu (KFOR). Zvezne enote skušajo skrajneže pregnati iz vasi Slupčane, Orizari, Opae, Lipkovo in Otlja. Po zadnjih podatkih naj bi vojska že prevzela nadzor v vasi Matejce, kjer so vidni znaki topniškega obstreljevanja - npr. podrt minaret džamije.
Proti usmrtitvi duševno prizadetih
28. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom in senat teksaškega kongresa sta sprejela predlog zakona, ki predvideva, da v tej ameriški zvezni državi ne bi več izvrševali smrtne kazni nad duševno prizadetimi obsojenci. Guverner Teksasa Rick Perry, ki je na tem položaju nasledil predsednika ZDA Georga Busha, je napovedal, da predloga zakona za zdaj še ne bo podpisal. Perry bo počakal na izid primera teksaškega obsojenca na smrt Johna Paula Penryja pred zveznim vrhovnim sodiščem. Teksas je sicer od leta 1982, ko so ponovno uvedli smrtno kazen, usmrtil 246 oseb, od tega 6 duševno prizadetih.
Senat potrdil davčne olajšave
24. 05. 2001 00.00
Ameriški senat je sinoči z 62 glasovi proti 38 potrdil predlog zakona o 1350 milijard dolarjev davčnih olajšav v naslednjih 11 letih, pri čemer je 12 demokratov glasovalo skupaj z vsemi 50 republikanci. Demokrati so v začetku tedna sprožili serijo amandmajev k zakonu, vendar bolj zato, da bi opozorili na posamezne dele zakona s katerimi se ne strinjajo, kot pa da bi resno ovirali sprejem zakona. Senatni predlog bo moral biti usklajen s predlogom predstavniškega doma, ki predvideva 1600 milijard dolarjev olajšav v desetih letih, kar je predlagal tudi predsednik George Bush. Republikanci upajo, da jim bo uspelo oba predloga čimprej uskladiti in da bo predsednik zakon podpisal v naslednjih dneh.
Vlada sprejela novelo zakona o azilu
24. 05. 2001 00.00
Vlada je sprejela novelo zakona o azilu, ki bo bistveno poenostavila postopke za pridobitev azila. S tem zakonom bo Slovenija korak bližje schengenskim standardom, ki jih moramo vzpostaviti na prihodnji južni evropski meji. Vse načrte bomo izpolnili v štirih letih, zakonodajo pa moramo z evropsko uskladiti najkasneje do konca leta 2002.
Demokrati imajo večino v senatu
24. 05. 2001 00.00
Republikanski predstavnik v ameriškem senatu James Jeffords je sporočil, da zapušča republikansko stranko, s čimer se bo razmerje moči v senatu prevesilo v prid demokratov. Kot razlog za svojo odhod iz republikanskih vrst je Jeffords navedel vse pogostejša nestrinjanja s strankino politiko in z zakonskimi spremembami, ki jih načrtuje predsednik države George Bush. Senator zvezne države Vermont namerava odslej delovati kot neodvisni član senata.
Konec zasedanja v Washingtonu
01. 05. 2001 00.00
S sestankom razvojnega odbora Svetovne banke (WB) se je v Washingtonu sinoči končalo redno spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in WB. Razvojni odbor, ki šteje 24 članov, se je v skupni izjavi po seji zavzel za večjo pomoč državam s srednjevisokimi dohodki, v katerih po besedah predsednika WB Jamesa Wolfensohna živi kar 80 odstotkov vsega revnega prebivalstva na svetu. Člani odbora so se strinjali o pomenu nadaljnje gospodarske rasti in zmanjševanja revščine, WB pa pozvali, da državam v razvoju pomaga pri dostopu na svetovna tržišča tudi s tem, da jim pomaga razviti domače zmogljivosti. Spomladanskega zasedanja obeh mednarodnih finančnih ustanov v Washingtonu sta se udeležila tudi slovenski finančni minister Tone Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Razočarana Julianna Margulies
01. 05. 2001 00.00
Kljub milijonom dolarjev, ki jih je ameriška televizija NBC ponudila igralki Julianni Margulies, ta ni želela ostati v ameriški nanizanki Urgenca. Kot je dejala igralka, je nanizanko po sedmih sezonah zapustila iz več razlogov. Nanizanka naj bi se spremenila v zgodbo o odpiranju in zapiranju vrat, ustvarjalci nadaljevanke pa niso več vedeli, kaj bi počeli s celotno ekipo. Marguliesovo je prav tako motilo, da je v ordinaciji vsaki dve minuti kaj razneslo. Na urgenco prideš po eksploziji in to zato da bi ti nudili pomoč, ne pa da bi te znova razneslo, je kritična igralka.
Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo
29. 04. 2001 00.00
Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.
Razstava Ljubljana 1941-1945
17. 04. 2001 00.00
V Mestni galeriji Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Ljubljana 1941-1945, likovni odmevi. Avtor razstave, ta bo na ogled do 6. maja, je umetnostni zgodovinar Iztok Durjava. Na razstavi si bo moč ogledati 114 slik, risb in kipov iz zbirke Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in iz zasebnih zbirk. Gre za likovno ustvarjalnost v okupirani Ljubljani. Prireditev zaznamuje tudi 60-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte.
Mubarak za mir
08. 04. 2001 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je v današnjem telefonskem pogovoru z izraelskim zunanjim ministrom Šimonom Perezom izrazil upanje, da bodo Izraelci in Palestinci vendarle dosegli dogovor o miru. Mubarak je še zatrdil, da bo palestinskega voditelja Arafata, ki je včeraj prispel v Kairo, med današnjim srečanjem poskušal prepričati, naj obnovi mirovni proces.
Schröder ni prepričal Busha
30. 03. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je sinoči v Beli hiši zaman skušal prepričati ameriškega predsednika Georga Busha, naj ZDA ne odstopijo od mednarodnega protokola iz Kjota o zmanjševanju emisij nevarnih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe. Po srečanju z Bushem je Schröder omenil možnost, da bi druge države prevzele del bremena brez ZDA in uresničevale sporazum iz Kjota. Hkrati je Schröder opozoril, da se ZDA vseeno ne morejo izogniti odgovornosti za varstvo okolja. Bush in Schröder sta zagotovila, da nesoglasja v okoljevarstvenih vprašanjih ne bodo ogrozila prijateljstva med državama. Schröder je izrazil zadovoljstvo, da Bush želi razvijati dobre odnose z Rusijo.