prepričati
V eksploziji ubit častnik
29. 03. 2001 00.00
V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.
Civilne žrtve spopadov v Makedoniji
23. 03. 2001 00.00
Boji na območju Tetova so se tudi davi nadaljevali, čeprav v manjšem obsegu, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Albanski skrajneži še naprej obstreljujejo makedonske položaje, makedonske varnostne sile pa na napade odgovarjajo. Največkrat se sliši streljanje s hribov nad Tetovom, najpogosteje iz trdnjave Kale na vzpetini Baltepe ter nad vasmi Koltuk, Dva Bresta in Potok. Makedonske varnostne sile so uspešno pregnale albanske skrajneže z njihovih glavnih položajev na Šar planino ter pri tem uničile več ostrostrelskih gnezd, je še poročala MIA.
Za postopnost urejanja razmer na Bližnjem vzhodu
21. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in izraelski premier Ariel Šaron sta se v torek na prvem medsebojnem srečanju, odkar sta letos nastopila položaj, načelno dogovorila za postopen pristop k reševanju izraelsko-palestinskih težav, pri čemer bodo ZDA bolj od daleč opazovale, kaj se bosta sprti strani dogovorili med seboj. "Moja administracija si bo prizadevala za položitev temeljev za mir in bo skupaj z bližnjevzhodnimi državami skušala dati miru priložnost. Miru ne bomo skušali vsiliti, ampak bomo skušali olajšati pot do miru," je dejal Bush. Šaron pa je poudaril, da je za Izrael na prvem mestu vprašanje varnosti, in šele ko bo ta zagotovljena, se je pripravljen pogajati o mirovnem sporazumu s Palestinci.
NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.
Daewoo bo zmanjšal število zaposlenih
19. 03. 2001 00.00
Tretji največji južnokorejski proizvajalec avtomobilov Daewoo namerava letos ukiniti 6500 od skupaj 46.000 delovnih mest v svojih obratih in prodajnih enotah po svetu. Odločitev je v skladu s politiko prestrukturiranja, s katero želi Daewoo ameriškega proizvajalca avtomobilov General Motors prepričati, da bi ga prevzel.
Nova žarišča parkljevke in slinavke
19. 03. 2001 00.00
Na Otoku so od nedelje odkrili 28 novih žarišč bolezni, njihovo skupno število se je povzpelo na 326. Za preprečitev širjenja bolezni ki je v Veliki Britaniji izbruhnila pred mesecem dni, so doslej uničili že 280.000 živali. Predstavniki britanske vlade si medtem prizadevajo prepričati rejce živine na območju Cumbrie na severu države v nujnost preventivnega zakola zdravih živali, s čimer bi poskušali preprečiti nadaljnje širjenje bolezni.
Hector Cuper odhaja
15. 03. 2001 00.00
Argentinski trener Hector Cuper, ki je FC Valencio popeljal do finala lige prvakov, bo zapustil klub po koncu sezone. Argentinec je dejal, da ne namerava podaljšati pogodbe, ki mu poteče konec junija. Podpredsednika kluba Jaime Orti in Jaime Molina sta zaman poizkušala prepričati Cuperja naj ostane.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Napster obljublja blokado
03. 03. 2001 00.00
Odvetniki podjetja Napster, ki svojim uporabnikom omogoča zastonj izmenjavo glasbe na internetu, so si v petek na vso moč prizadevali prepričati zvezno sodnico v San Franciscu Marilyn Hall Patel, da ne potrdi sodne prepovedi, s katero bi bil Napster le še zgodovina. Glasbena industrija je decembra leta 1999 proti podjetju, katerega usluge je doslej uporabilo že več kot 60 milijonov glasbenih navdušencev, vložila tožbo zaradi kršitve avtorskih pravic. Sodnica Patelova je lani julija prepovedala nadaljnjo izmenjavo glasbe prek Napsterja, podjetje pa se je pritožilo na prizivno sodišče, ki je zaustavilo izvršitev sodne prepovedi, dokler samo ne preveri zadeve.
O slovenskem medijskem prostoru
02. 03. 2001 00.00
Slovenski medijski prostor ni pluralen, vsi mediji poročajo enako, zato je potrebno ustanoviti sklad za medije, ki bo ponudil možnost ustanovitve medijev, kjer bodo svoj prostor našli tudi novinarji, ki pišejo drugače. To je bil poglavitni poudarek iz polemične razprave predvsem opozicijskih poslancev v DZ v nadaljevanju druge obravnave zakona o medijih. Razprava je namreč potekala v zvezi z devetim poglavjem zakona, ki predvideva ustanovitev sklada za avdiovizualne medije, čemur so najbolj nasprotovali poslanci SDS in NSi. Poslanska skupina SDS je namreč ob tem pripravila svoje dopolnilo, po katerem bi ustanovili poseben sklad za medije na sploh, ne le za del njih.
Bush bo predstavil davčni načrt
27. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes zvečer pred obema domovoma ameriškega kongresa predstavil svoj proračunski predlog za fiskalno leto 2002, katerega osrednji del bodo davčne olajšave. Zmanjševanje davkov je bila osrednja parola Busheve predvolilne kampanje in od uspešnosti njegovih predlogov je v veliki meri odvisna njegova nadaljnja kariera v Beli hiši. Kljub privlačnosti zamisli o vračanju denarja davkoplačevalcem, pa Bushu doslej iz različnih razlogov ni uspelo dovolj prepričati javnosti in kongresnikov.
Krčenje varnostnega pasu na meji s Kosovom
27. 02. 2001 00.00
Zunanji ministri zveze NATO so danes v Bruslju napovedali, da bo zavezništvo postopoma krčilo varnostni pas na jugu Srbiji ob administrativni meji s Kosovom, kjer se vrstijo napadi oboroženih skupin kosovskih Albancev na srbsko policijo. Zavezništvo ne bo dopustilo, da bi skrajneži varnostni pas izkoriščali za nasilje, je odločitev sveta zavezništva na ministrski ravni komentiral generalni sekretar zveze NATO George Robertson.
Slovesnost ob obletnici zmage v zalivski vojni
26. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na današnji slovesnosti ob 10. obletnici zmage zavezniških sil v zalivski vojni, ki so jo pripravili v Kuvajtu, poudaril, da bo kljub iraškemu voditelju Sadamu Huseinu na območju zaživela in uspevala svoboda. Poleg Powella, ki je bil v času zalivske vojne načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush st. in Norman Schwartzkopf, ki je bil poveljnik ameriških sil v zalivski vojni. Ameriški predstavniki so se tudi poklonili spominu na kakih 300 ameriških žrtev vojne.
Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.
Clintonovi novi škandali
24. 02. 2001 00.00
V petek so preiskovalci ameriškega kongresa še razširili obtožbe proti nekdanjemu predsedniku Billu Clintonu in kongresnici Hillary Clinton. Potem ko so bile zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa uvedene tri preiskave, zdaj vsak dan v javnost prodre kakšna nova slaba novica povezana s Clintonom ali njegovimi družinskimi člani. Vse skupaj pa povezuje sum nudenja različnih uslug za denar. Takoj potem, ko je izbruhnila vest o tem, da je brat senatorke iz New Yorka Hillary Clinton Hugh Rodham prejel 400.000 dolarjev za uspešno lobiranje pri predsedniku za pomilostitev trgovca z mamili in prevaranta, se je v petek pojavila novica, da naj bi tudi polbrat Billa Clintona Roger skušal predsednika prepričati, da poleg njega samega pomilosti še šest njegovih prijateljev. Roger Clinton zanika, da bi za to prejel denar, poleg tega pa brat ni uslišal njegovih prošenj in je pomilostil le njega. Roger Clinton je bil leta 1985 obsojen zaradi razpečevanja kokaina.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Fischer na obisku v Washingtonu
22. 02. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je drugi dan obiska v ZDA izrazil zadovoljstvo nad uspešnimi pogovori z ameriškim kolegom Colinom Powellom, od katerega je dobil zagotovilo, da se ZDA ne bodo enostransko umaknile z Balkana. Fischer se je pogovarjal še s trgovinskim predstavnikom ZDA Robertom Zoellickom.
MOL o kadrovskih stanovanjih
19. 02. 2001 00.00
Mestni svet ljubljanske mestne občine bo predvidoma popoldne na izredni seji, ki se bo začela po končanem rednem zasedanju, razpravljal tudi o domnevno spornem dodeljevanju kadrovskih in službenih stanovanj v Ljubljani. Sejo je ljubljanska županja Vika Potočnik (LDS) sklicala na pobudo skupine svetnikov SDS in NSi. Ti zahtevajo zadržanje izvršitve sklepov komisije za dodelitev kadrovskih stanovanj, imenovanje nove komisije ter razrešitev direktorice Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin Jožke Hegler. Kljub očitkom o domnevnih nepravilnostih pa je težko verjeti, da bo 13 svetnikom teh dveh strank uspelo prepričati tudi svetnike vladajočih LDS in ZLSD, ki imata v ljubljanskem svetu večino, da podprejo njihove predloge.
Michael Jackson za otroke
15. 02. 2001 00.00
Zvezdnik Michael Jackson je oznanil začetek kampanje v dobrobit otrok. V enem redkih javnih nastopov, je "kralj popa" v Carnegie Hall-u oznanil, da je namen njegove dobrodelne ustanove, ki se imenuje Heal the Kids, omogočiti več ljubezni v odnosu med starši in otroci. Ustanova želi prepričati odrasle in starše, da je možno spremeniti svet v katerem živijo otroci, pravi Jacko. Dvainštiridesetletni Jackson je dejal, da bo več o načrtih razkril 6. marca v Veliki Britaniji. Rezervirano ima predavanje v slavni debatni dvorani Oxford Union na Univerzi Oxford. Obljublja, da bo predavanje presenečenje. Jackson je ustanovil dobrodelno organizacijo Heal the World lani, skupaj z rabinom Shmuleyem Boteachom, avtorjem knjige "košer seks".
Kandidati za varuha človekovih pravic
08. 02. 2001 00.00
Ivo Bizjak, prvi favorit predsednika Kučana, da ponovno zasede mesto varuha človekovih pravic, je postal žrtev lastne, pomladne koalicije. Socialdemokrati so mu odrekli podporo, vzrok naj bi bila Depala vas, saj je bil takrat minister za notranje zadeve. Darji Lavtižar Bebler, nekdanji poslanki Liberalne demokracije, prav tako ni uspelo prepričati koalicijskih kolegov. V ljudski stranki in Stranki mladih Slovenije so se v zadnjem hipu premislili in glasovali proti Beblerjevi. Tako je propadel še drugi poskus, da Slovenija dobi novega varuha človekovih pravic.
ZDA bodo plačale dolg ZN
08. 02. 2001 00.00
Ameriški senat je s podporo predsednika odbora za mednarodne odnose, republikanca Jesseja Helmsa iz Severne Karoline, soglasno odobril plačilo 582 milijonov dolarjev dolga za redni proračun Združenih narodov. Helms je takšno odločitev podprl potem, ko je nekdanjemu veleposlaniku ZDA v ZN Richardu Holbrooku lani decembra uspelo doseči zgodovinski dogovor o zmanjšanju deleža ameriških prispevkov v redni proračun in proračun za mirovne operacije. Ameriški dolgovi do ZN so se začeli nabirati leta 1994, ko se je začela kongresna blokada in pogojevanje plačil z zmanjšanjem prispevkov ZDA ter reformami Svetovne organizacije. Omenjena vsota predstavlja le del celotnega ameriškega dolga, nedvomno pa jih bodo v New Yorku z veseljem sprejeli. Proračunski urad ZN sicer ameriški dolg ocenjuje na 1,3 milijarde dolarjev, vendar so senatorji izračunali, da priznavajo le 926 milijonov. O tej vsoti sta se s pogajanji sporazumela Jesse Helms in demokratski senator v odboru za mednarodne odnose Joseph Biden. Holbrooke je večino svojega mandata v ZN namenil izboljšanju odnosov med senatom in ZN, v ta namen pa je priredil tudi več medsebojnih obiskov. Po vmesnem dogovoru so ZDA v začetku lanskega leta plačale 100 milijonov dolarjev, preostali del pa je bil pogojen z zmanjšanjem ameriškega deleža.
Začetek procesa proti teroristom
05. 02. 2001 00.00
V New Yorku se v ponedeljek začenja sodni proces proti štirim obtožencem za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998 ter široki zaroti proti Američanom po vsem svetu, ki naj bi jo vodil Osama bin Laden. Newyorški proces bo ogromen tudi za ameriške standarde, saj obtožnica proti skupaj 22 osebam zajema več kot 140 strani, priče pa prihajajo iz šestih različnih držav. Na zatožni klopi so sicer le štiri osebe, medtem ko jih je 13 na čelu z bin Ladnom še vedno na prostosti. Od preostale peterice se trije v britanskih zaporih borijo proti izročitvi ZDA, dva pa sta že v New Yorku.
DZ podprl preoblikovanje
31. 01. 2001 00.00
Državni zbor je v drugi obravnavi v okviru hitrega zakonodajnega postopka z 38 glasovi za in osmimi proti kot rok za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo določil 1. junij letos.
Srečanje Del Pontejeve in Koštunice
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je pripotovala v Beograd, kjer se je sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Del Pontejeva bo v Beogradu tri dni, njen cilj pa naj bi bil prepričati jugoslovanske oblasti naj mednarodnemu sodišču predajo Slobodana Miloševića.
Slabi poslovni rezultati Appla
19. 01. 2001 00.00
Podjetje Apple je prvič po treh letih pozitivnega poslovanja zašlo v rdeče številke. V podjetju za to krivijo božično prodajo, ki je bila bistveno slabša kot prejšnja leta in precej manjša od pričakovane. Kljub temu pa je Apple uspel prepričati investitorje, da se bo kmalu vrnil na stara pota. V prvem kvartalu je Apple zabeležil izgubo v višini 195 milijonov ameriških dolarjev (za primerjavo: v enakem obdobju lanskega leta je imelo podjetje za 183 milijonov USD dobička). Za strokovnjake je bil padec Appla sicer pričakovan, vendar ne v takšnem obsegu.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Grški vojaki na Kosovu želijo domov
13. 01. 2001 00.00
Grčija je svojim vojakom na Balkanu sporočila, da se lahko vrnejo domov, če se bojijo nevarnosti bolezni zaradi uporabe radioaktivnih izstrelkov, je dejal grški obrambni minister Apostolos Cohadzopulos. Kar 140 od skoraj 1500 grških pripadnikov mednarodnih sil KFOR, ki imajo sedež v Uroševcu na jugu ZRJ, je zahtevalo vrnitev v Grčijo, potem ko je na dan prišla vest o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Prošnjo za vrnitev domov so vojaki izrazili med včerajšnjim obiskom grškega obrambnega ministra v Uroševcu. Obisk je bil namenjen preučitvi zdravstvenega stanja v grških enotah. Minister jim je obljubil, da bodo njihovi prošnji nemudoma ugodili in jih nadomestili z drugimi vojaki. Kot je poročal grški tisk, je Cohadzopulos v Uroševcu poudaril, da ne želi, da bi se katerikoli grški vojak počutil prisiljenega služiti v silah KFOR.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
ZDA doživele poraz v varnostnem svetu
11. 01. 2001 00.00
Ameriška diplomacija je v Varnostnem svetu OZN prvič po dolgem času doživela poraz, potem ko ji ni uspelo prepričati zadostnega števila držav v upravičenost ukinitve embarga na orožje za Etiopijo in Eritrejo. Državi na afriškem rogu sta se lanskega maja spustili v vojno za nekaj kilometrov puščavskega ozemlja, med katero je umrlo na desettisoče ljudi, okrog 650.000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove. VS OZN je še isti mesec z resolucijo uvedel embargo na orožje, o ukinitvi katerega bi ponovno razmislili leto dni potem, ko bi generalni sekretar OZN Kofi Annan poročal o prenehanju sovražnosti. Prekinitev ognja je bila podpisana lani junija, formalni mirovni sporazum pa je bil podpisan šele 12. decembra.
Brezdomci v ospredju socialne politike
02. 01. 2001 00.00
Brezdomstvo je ena od skrajnih oblik socialne izključenosti in je v večini primerov tesno povezano z revščino. Oba pojava, revščina in socialna izključenost, sta v zadnjem času v ospredju pozornosti evropske socialne politike. Tudi Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja na tem področju, zato ta pereč problem rešuje z različnimi nacionalnimi programi in drugimi projekti. Tako so na primer na območnem združenju Rdečega križa Ljubljana izvedli projekt Tudi klošarji so med nami, v okviru katerega so s pomočjo strokovnjakov in prostovoljcev opravili neformalne pogovore z brezdomci, da bi se jim na ta način približali ter jih z nasveti skušali prepričati in usmeriti v način življenja, ki bi bil zanje sprejemljivejši.