priča

Gabriele Mucchi - sto let in šest razstav

19. 07. 1999 17.52

100. rojstni dan italijanskega slikarja in soutemeljitelja neorealizma Gabriela Mucchija bodo v Berlinu počastili kar s šestimi razstavami. Pod naslovom ''Mucchi 100 Jahre Realismo + Razionalismo'' bodo med drugim v palači Ephraim od 23. julija do 10. oktobra in v Brechtovi hiši od 25. julija do 19. septembra na ogled slike in risbe tega italijanskega umetnika. Ob tej priložnosti bodo razstavili tudi skulpture nemške kiparke Jenny Mucchi-Wiegmann (1895-1969), prve Mucchijeve žene.

Zaslišali Dragonjo

13. 07. 1999 21.13

Preiskovalni sodnik je včeraj zaslišal nekdanjega ministra za gospodarske dejavnosti in sedanjega predsednika uprave Leka Metoda Dragonjo. Lani septembra so ljubljanski kriminalisti zoper Dragonjo in nekdanjo delavsko direktorico Leka Metko Karner Lukač vložili kazensko ovadbo zaradi ''suma zlorabe položaja in pravic'' pri financiranju kampanje SLS pred sedmimi leti.

Pred t.i. Jerovškovo preiskovalno komisijo danes tudi Gričar

08. 07. 1999 11.20

Preiskovalna komisija državnega zbora (DZ) o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, je zaradi pričetka plenarnega zasedanja državnega zbora prekinila zaslišanje člana t.i. Gričarjeve komisije Bojana Vidica. Omenjena priča, ki je pred komisijo pričala za zaprtimi vrati, bo pred parlamentarnimi preiskovalci vnovič nastopila na eni izmed prihodnjih sej.

Člana glasbene skupine Strelnikoff pred sodiščem

30. 06. 1999 20.44

Zaradi očitanega nasilništva oziroma izbora naslovnice na svoji zgoščenki Bitchcraft se bosta morala na sodišču zagovarjati Sergej Steblovnik in Vasja Ocvirk, člana celjske glasbene skupine Strelnikoff. Pojasniti bosta morala, zakaj sta na reprodukciji Marije iz Brezij namesto Jezusa v naročje položila podgano.

Sarkofaga obnovljena

25. 06. 1999 21.36

V Vipavi so včerajšnji občinski praznik izkoristili tudi za nenavadno slovesnost. Na pokopališču so namreč proslavili zaključek obnove dveh 4500 let starih egipčanskih sarkofagov. Pred 150 leti jih je iz Egipta poslal vitez Anton plemeniti Lavrin, takrat avstrijski konzul v tej afriški državi. Oba sarkofaga sta izdelana iz prvovrstnega rdečega asuanskega granita. O njuni vrednosti zgovorno priča podatek, da je na svetu ohranjenih le 6 tovrstnih sarkofagov. Eden je razstavljen v British Museumu, eden v Nemčiji, dva hranijo v Kairu, dva pa sta v Vipavi. Njuna vrednost je ocenjena na pol milijona ameriških dolarjev.

Vseslovensko zborovanje

25. 06. 1999 14.45

V Velenju poteka veliko zborovanje v spomin na boje, ki so v tem stoletju pomembno zaznamovali Štajersko, Koroško in Prekmurje, pa tudi ostalo Slovenijo. Zbrani na prireditvi z geslom Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo so se spomnili bojev za severno mejo, narodnoosvobodilnega boja in bojev za samostojno Slovenijo. Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl, udeležence pa je nagovoril tudi predsednik države Milan Kučan.

Škrlj: Pri nastajanju dokumenta nisem sodeloval

24. 06. 1999 10.33

Na izjave nekdanjega državnega podsekretarja in nekdanjega direktorja uprave za organizacijo kadrov na notranjem ministrstvu Vinka Gorenaka, ki je v sredo kot priča nastopil pred člani parlamentarne preiskovalne komisije o aferi Vič-Holmec, se je odzval državni sekretar notranjega ministrstva Darko Škrlj. Zanikal je, da bi karkoli slišal o nastajanju dokumenta, ki bi kazal na vpletenost tujih obveščevalnih služb pri omenjeni aferi, še manj pa, da bi pri njegovem nastajanju sodeloval.

Budja pričal pred Jerovškovo komisijo

17. 06. 1999 13.49

Preiskovalna komisija državnega zbora (DZ) o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem je zaslišala eno od dveh vabljenih prič, in sicer novinarja Slovenskih novic Bojana Budjo. Druga priča, Borut Novak, nekdanji uslužbenec ministrstva za notranje zadeve, pa vabila za pričanje ni prejel. Zato ga bodo ponovno povabili.

Jerovškova komisija priča ''srhljivi zgodbi''

16. 06. 1999 12.03

Pred preiskovalno komisijo državnega zbora o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem (Jerovškova komisija), naj bi danes nastopili dve priči, in sicer nekdanji državni podsekretar in direktor uprave za organizacijo kadrov Vinko Gorenak in direktor ljubljanske policijske uprave Branko Slak. Ker se je pričevanje slednjega, ki je potekalo za zaprtimi vrati, zavleklo, ga zaradi pričetka plenarnega zasedanja DZ niso dokončali.

Striptiz namesto menjave straže

14. 06. 1999 09.16

Namesto pričakovane menjave straže pred Buckinghamsko palačo v Londonu je bilo kakih petsto turistov pred dnevi priča striptizu. Trije Britanci so odvrgli oblačila in se okopali v vodnjaku tik pod oknom kraljice Elizabete. Na ta način so namreč demonstrirali za ''pravico do golote''. ''Povsem nerazumljivo je, da je razkritje človeškega telesa, ki je vendar nekaj povsem naravnega, v tej državi nezakonito,'' je pojasnil eden od demonstrantov. Medtem ko so turisti akcijo pozdravljali, je prihitela policija, odrinila gledalce in tri razgaljence nasilno odpeljala s prizorišča.

Odprli zobozdravstveno ambulanto za prizadete otroke in mladino

01. 06. 1999 17.15

V stomatološki kliniki ljubljanskega Kliničnega centra (KC) so danes odprli prenovljeno ambulanto za zobozdravstveno oskrbo prizadetih otrok in mladine. Ambulanta, ki naj bi po besedah strokovnega direktorja stomatološke klinike Uroša Skaleriča začela delovati prihodnji teden, je opremljena tako, da omogoča zdravljenje zob in obzobnih tkiv v splošni anesteziji.

Milošević se tali?

01. 06. 1999 10.13

Po mnenju zahodnih političnih analitikov, je ključni problem za to, da se napadi na ZRJ po dveh mesecih nadaljujejo ta, da Zahod zahteva popolno kapitulacijo, Milošević pa ponuja kompromis.

Prvič zaslišane priče v primeru Dadas

17. 05. 1999 21.50

Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje odgovornost agencije za trg vrednostnih papirjev v primeru Dadas, je danes zaslišala več prič. Ta so s stališča agencije pojasnile takratno dogajanje v obdobju od konca leta 1995 in v letu 1996. Kot je povedal takratni predsednik strokovnega sveta agencije Dušan Mramor, danes povabljen kot priča, je šlo za finančno manipulacijo, kakršne so bile tudi na razvitih trgih kapitala, še posebej pa v deželah na prehodu, kar so potrdile tudi tuje nadzorne institucije. Zavrnil je še trditev, da je bil tedaj z ukrepi agencije povzročen borzni zlom in menil, da bi danes ravnal enako. Po besedah poslanca Jožeta Zagožna je Mramor na glavo postavil teze vlagateljev postopka v državnem svetu. Člani komisije se bodo o nadaljnjih dejavnostih dogovorili na naslednji informativni seji, pred tem pa bodo preučili magnetogram današnje seje.

Nov rekord na Wall Streetu

13. 05. 1999 23.08

Ugodna konjunkturna gibanja in skokovita rast delnic družbe IBM so med drugim pripomogla, da je Dow Jones, osrednji indeks newyorškega Wall Streeta, v četrtek dosegel novo rekordno znamko 11.107,19 točke. V primerjavi z dnevom poprej se je njegova vrednost zvišala za 106,82 točke ali odstotek.

Kralji presenetili Jazzerje

11. 05. 1999 10.59

Jazzerji iz Utaha, pred sezono glavni kandidati za osvojitev šampionskega prstana v severnoameriški košarkarski ligi NBA, so naleteli na težave. V drugi tekmi prvega dela končnice so na domačem parketu izgubili proti Kraljem iz Sacramenta. Ti so tako izid v zmagah izenačili na 1:1. Najboljši domači igralec Karl Malone je tokrat sicer spet dosegel zavidljivih 33 točk, a zgrešil dva odločilna meta v končnici ter postal tragični junak srečanja. Pri gostih sta se strelsko najbolj izkazala Vlade Divac in Jason Williams, ki sta dosegla po 18 točk.

Makedonija zagotovila, da ne bo zapirala meja

07. 05. 1999 09.51

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je od makedonske vlade dobil zagotovila, da bodo kosovski begunci še naprej lahko prestopali mejo z ZR Jugoslavijo. Taka zagotovila naj bi dalo makedonsko notranje ministrstvo, UNHCR pa upa, da bodo policijske in vojaške enote na terenu upoštevale obljube ministrstva. UNHCR je posredoval pri makedonski vladi, potem ko so bili njegovi člani priča pregonu kakšnih 1000 beguncev nazaj na jugoslovansko stran.

Beograd pozdravil mednarodno navzočnost pod vodstvom ZN

04. 05. 1999 21.37

Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Averdejev je danes sporočil, da so se države članice skupine G8 na pogovorih v bližini Bonna sporazumele o mednarodni navzočnosti na Kosovu, ki bo pod okriljem Združenih narodov nadzorovala vzpostavitev normalnega življenja na tem območju. Averdejev domneva, da bo prisotnost opazovalcev ZN spočetka obsegala tudi nadzor nad civilisti, kasneje pa bo imela predvsem ''varnostne naloge''. Predstavniki zveze NATO so povedali, da bo po prenehanju bojev na Kosovu in po vrnitvi beguncev na njihove domove nujna tudi prisotnost mednarodnih vojaških opazovalcev, vendar vlada v Beogradu temu predlogu nasprotuje..

Svilanović: Ljudje branijo domovino, ne pa Miloševića

23. 04. 1999 19.56

Ljudje v Srbiji se niso postavili na stran Slobodana Miloševića, temveč v bran svoje države, v kateri živijo, je izjavil predsednik Civilne zveze Srbije (GSS) Goran Svilanović v pogovoru za najnovejšo številko beograjskega tednika NIN.

Makedoniji grozi katastrofa, podobna tisti na Kosovu

13. 04. 1999 21.43

V Makedoniji grozi zaradi albanskih beguncev s Kosova nevarnost spremembe prebivalstvene strukture, meni Jiri Dienstbier, predstavnik ZN za človekove pravice v nekdanji Jugoslaviji.

Šakićevo zadovoljsto ob izvršitvi smrtne kazni nad taboriščnikom

08. 04. 1999 23.55

Med današnjim nadaljevanjem sojenja Dinku Šakiću, nekdanjemu pazniku v zloglasnem hrvaškem taborišču Jasenovac, ki ga obtožnica bremeni številnih zločinov proti človeštvu, je že drugi dan kot priča v sodni dvorani pričal preživeli taboriščnik Derviš Šarac.

Avstrija od Francije zahteva izročitev dveh teroristov

02. 04. 1999 18.19

Avstrija je od Francije danes zahtevala, da ji izroči terorista Iliča Ramireza Sančeza, bolj znanega pod imenom Šakal Carlos. Slednji je obtožen, da je leta 1975 odigral ključno vlogo v terorističnem napadu na zasedanje Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) na Dunaju.

Rusija v Ženevi obsodila napade zveze NATO na ZRJ

01. 04. 1999 19.10

Namestnik ruskega zunanjega ministra Vasilij Srednin je na 53. letnem zasedanju odbora Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi danes obsodil napade zveze NATO na ZRJ.

Clinton: Kosovo je v nacionalnem interesu ZDA

20. 03. 1999 09.06

Ameriški predsednik Bill Clinton je prvo samostojno novinarsko konferenco po več kot letu dni odprl z razlago politike do reševanja kosovske krize, pri čemer je poudaril, da je zaustavitev širjenja spopadov na Kosovu v ameriškem nacionalnem interesu. Jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča je opozoril, naj preneha ovirati mirovni proces, sicer bo moral biti pripravljen na soočenje s posledicami. ''Edino Miloševič še stoji na poti miru na Kosovu. Kosovski Albanci so včeraj podpisali mirovni načrt, čeprav jim ni dal vsega, kar so si želeli. Mirovni načrt je posledica skupnih prizadevanj zahodnih držav in Rusije. Pripravljeni smo na vse potrebne ukrepe. Pogovarjal sem se s svojimi svetovalci in senatorji, s katerimi smo preučili načrte naših ukrepov, če srbska stran ne bo privolila v mirovni načrt. Spomnimo se Bosne, kjer smo potrebovali dolgo časa za dosego enotnosti zaveznikov, ko pa smo odločno ukrepali, smo zagotovili mir. Tako moramo storiti zdaj na Kosovu,'' je dejal Clinton in omenil znani pokol albanskih civilistov v Račaku. Ti so morali umreti samo zato, ker so bili Albanci. ''Srbi kopičijo vojaške enote in le naša trdnost jih lahko odvrne od tega, kar so storili v Račaku. Če ne bomo ukrepali, bomo priča še več podobnim pokolom. Če oklevamo pri politiki do tega območja, je isto, kot da izdamo dovoljenje za pobijanje,'' je dejal Clinton. Ameriški predsednik je v nadaljevanju utemeljil potrebo po ukrepanju zaradi nacionalnih interesov, kajti vojna na Kosovu se lahko razširi čez meje in vplete Makedonijo, Albanijo in tudi Turčijo ter Grčijo.

Aerodrom Ljubljana med najvarnejšimi letališči v Evropi

13. 03. 1999 09.19

Na Bledu se je včeraj končal dvodnevni sestanek članov odbora za letalsko varnost, ki deluje v okviru Mednarodnega sveta evropskih letališč. Udeleženci, 27 članov sveta, so izmenjali poglede in izkušnje pri celoviti varnosti in zaščiti letališč. Po besedah vodje varnosti in zaščite pri Aerodromu Ljubljana d.d. Bojana Lučovnika sodi prav ljubljansko letališče med najbolj varne v Evropi.

Pomočnik hrvaškega zunanjega ministra o hrvaško-slovenskih odnosih za HRT

06. 03. 1999 09.52

Pomočnik hrvaškega ministra za zunanje zadeve Joško Paro je v sinočnji oddaji hrvaške televizije Motrišta izjavil, da so odprta vprašanja v hrvaško-slovenskih odnosih ''po nepotrebnem in iracionalno napihnjena, da se jih je zdaj treba lotiti z izredno taktnostjo''.

Na konferenci o korupciji tudi novi direktor slovenske policije

27. 02. 1999 09.44

Mednarodne konference o Boju proti korupciji v državnih organih, ki je potekala v Washingtonu od 24. do 26. februarja, se je udeležila tudi slovenska delegacija, v kateri so bili novi generalni direktor slovenske policije Andrej Podvršič, veleposlanik Republike Slovenije v ZDA Dimitrij Rupel in na povabilo organizatorjev tudi profesor Anton Bebler.

Novi napadi kurdskih protestnikov na turška in grška predstavništva

18. 02. 1999 09.33

Po prijetju vodje Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulaha Ocalana in smrtnih strelih na tri Kurde v Berlinu je v več mestih v Nemčiji minulo noč prišlo do novih napadov na turške ustanove. Že tretji dan se nadaljuje tudi izredno stanje na grškem veleposlaništvu v Londonu, ki ga je zasedla skupina Kurdov. V poslopju veleposlaništva je še vedno več deset Kurdov, ki imajo za talca enega od varnostnikov.

Holokavst na drugačen način

16. 02. 1999 13.04

Berlinski filmski festival se letos ukvarja predvsem s holokavstom, vendar pa po besedah španskega režiserja Fernanda Truebe, ki se festivala udeležuje s komedijo ''Dekle tvojih sanj'', bi 50 let od Hitlerjeve vladavine moralo biti dovolj časa, da na to tematiko lahko gledamo že s kančkom patosa in humorja. O tem nam najbolje priča tudi film ''Življenje je lepo'' italijanskega režiserja Roberta Benignina, ki kljub humornemu žanru pri prikazu holokavsta, pri gledalcu pušča grenak priokus in solze.

Hrvaška koalicija izvaja pritiske

11. 02. 1999 17.45

Hrvaška opozicija je opozorila, da v času, ko se Hrvaška pripravlja na volitve leta 2000, Hrvaška demokratska unija (HDZ) pospešeno izvaja totalitarne pritiske.

VS z resolucijo pozval Etiopijo in Eritrejo k prekinitvi spopadov

11. 02. 1999 10.21

Varnostni svet OZN je po poslušanju poročila posebnega odposlanca generalnega sekretarja Mohameda Sahnouna o položaju na meji med Etiopijo in Eritrejo sprejel resolucijo, s katero je obe državi pozval, da se takoj prenehata spopadati. Varnostni svet je že v torek v posebni izjavi za javnost izrazil iste zahteve, tokrat pa jih je podprl z resolucijo.