pridelek
Hmeljarji delajo s polno paro
04. 05. 2001 00.00
Na hmeljiščih v Spodnji Savinjski dolini v teh dneh dela potekajo s polno paro. Na skupaj 1500 hektarih hmeljskih nasadov - od tega je približno 900 hektarov nasadov v lasti Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline, 600 hektarov pa obdelujejo zasebni kmetje - trenutno poteka napeljevanje vrvic, sledilo pa bo kultiviranje in prečiščenje hmeljskih poganjkov ter njihova napeljava. Če bodo vremenske razmere ugodne, naj bi savinjski hmeljarji do avgusta, ko se bo začelo obiranje zelenega zlata, pridelali 1500 kilogramov hmelja na hektar. Odkupna cena še ni določena, optimalna cena, s katero bi pokrili stroške in ustvarili zaslužek, pa bi morala znašati sedem nemških mark za kilogram hmelja, je povedala koordinatorka v Konzorciju kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak. To je dobro marko več kot lani. Največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini je žalska družba Hmezad Export-Import.
Hude posledice pozebe
17. 04. 2001 00.00
Strokovnjaki novogoriškega kmetijsko-veterinarskega zavoda ocenjujejo škodo, ki so jo povzročile nizke temperature v noči s sobote na nedeljo. Po prvih zbranih podatkih večje katastrofe ne pričakujejo, saj so jo preprečile hitre vremenske spremembe v jutranjih urah. Temperature so se res spustile tudi do tri stopinje pod ničlo, a le za kratek čas. Suha pozeba je prizadela sadovnjake in vinograde v višjih in nižjih legah. Poleg breskev, ki so že odcvetele in vinskih trt, ki so že odgnale, so bile najbolj ogrožene češnje in marelice. O dejanski škodi, ki vsaj na prvi pogled ne bi smela biti previsoka, pa bo več znanega čez nekaj dni, ko bodo strokovnjaki analizirali podatke zbrane med terenskimi ogledi, s katerimi bodo nadaljevali tudi jutri.
Hmeljarji bodo prejeli denar
06. 12. 2000 00.00
Savinjskim hmeljarjem, ki z letošnjo letino niso zadovoljni, saj je pridelek močno oklestila predvsem suša - ponekod tudi do 60 odstotkov - se ni treba bati, da za prodani hmelj ne bodo prejeli obljubljenega denarja. Vodja finančno računovodskega sektorja žalskega Hmezad export importa Josip Skočiš je povedal, da v družbi ne skrivajo, da nimajo težav, vendar je Hmezad likviden, saj njegovo poslovanje ni kreditno ali hipotekarno obremenjeno. Hmezad je največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini, saj je letos odkupil približno 1100 ton hmelja.
Vipavci pričakujejo dobro vino
11. 10. 2000 00.00
V Vipavski dolini so z letošnjo trgatvijo zadovoljni. Zaradi ugodnih vremenskih razmer so začeli v podjetju Agroind Vipava grozdje prevzemati že v zadnjih dneh avgusta. Do 28. septembra, ko so s prevzemi končali, so v klet sprejeli 13.000 ton grozdja, kar je za 49 odstotkov več kot lani.
Savinjski hmeljarji letos pridelali manj
07. 09. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki so po 10. avgustu začeli obirati golding, nadaljevali pa z obiranjem pozne hmeljske sorte aurora, so v teh dneh končali spravilo letošnjega pridelka. Kot pojasnjuje direktorica Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak, so hmeljarji letos pridelali le 1.300 ton hmelja, saj sta suša in vročina, pa tudi hmeljska pršica, oklestile pridelek tudi do 60 odstotkov. Končna odkupna cena hmelja še ni znana, pričakovati pa je, da bo znašala približno 5,1 nemške marke za kilogram, saj so nekaj hmelja že prodali po tej ceni. Večino letošnjega pridelka je odkupilo žalsko podjetje Hmezad Export Import. Bizjakova je tudi pojasnila, da pridelovalci hmelja niso najbolj zadovoljni s ponujeno odkupno ceno, vendar je ta posledica tržnih razmer. Na evropskem trgu je namreč letošnji najmočnejši konkurent savinjskemu hmelju nemški hmelj, ki ga ni prizadela suša.
Slovenski vinski trg se je stabiliziral
28. 08. 2000 00.00
Slovenski vinski trg se je v zadnjem letu stabiliziral, ugotavljajo v
Katastrofalne posledice suše
25. 08. 2000 00.00
Čeprav vročina v zadnjih dneh nekoliko popušča, so temperature še vedno visoke, posledice pa čedalje hujše. V Pomurju, kjer so te dni izmerili najvišjo temperaturo v zadnjih petdesetih letih, 38 stopinj Celzija, že močno primanjkuje vode, pridelek s polj, sadovnjakov in vrtov pa dobesedno izgineva. Tudi na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah suša pustoši po poljih in vinogradih. Na Dravinjskem vrhu pri Podlehniku je bila največja uradno izmerjena temperatura v teh dneh kar 41,2 stopinje Celzija. Rastline umirajo. Škoda v kmetijstvu naj bi presegla 25 milijard SIT. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, je najhuje v Posavju, Beli krajini, Podravju, Prekmurju, v Savinjski dolini in Slovenski Istri.
Hmeljarji prejeli državno podporo
18. 08. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki bodo v prihodnjih dneh končali z obiranjem savinjskega goldinga ter pričeli s pospravljanjem pozne sorte hmelja aurore in kultivarjev C skupine, so v začetku tedna prejeli obljubljeno državno podporo, in sicer 118.000 tolarjev na hektar. Po besedah direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije Martina Pavloviča, so te subvencije deležni vsi hmeljarji, ne le tisti, ki so žične nasade odkupili od Hmezad kmetijstva v stečaju.
Žetev na Madžarskem nad pričakovanji
05. 08. 2000 15.33
Madžarska naj bi letos po predhodnih ocenah požela 3,75 milijona ton žita, kar je nekaj več od prvotnih napovedi ministrstva za kmetijstvo in regionalni razvoj. Žito bodo poželi na več kot milijon hektarih površin. Pridelek je po besedah predstavnika kmetijskega ministrstva izvrstne kakovosti, povpraševanje po madžarskem žitu v tujini pa je veliko.
Žetev na Madžarskem nad pričakovanji
05. 08. 2000 00.00
Madžarska naj bi letos po predhodnih ocenah požela 3,75 milijona ton žita, kar je nekaj več od prvotnih napovedi ministrstva za kmetijstvo in regionalni razvoj. Žito bodo poželi na več kot milijon hektarih površin. Pridelek je po besedah predstavnika kmetijskega ministrstva izvrstne kakovosti, povpraševanje po madžarskem žitu v tujini pa je veliko.
Odkupljenih 106.000 ton pšenice
01. 08. 2000 17.53
Do 1. avgusta letos so po podatkih Zadružne zveze Slovenije (ZZS) slovenski pridelovalci pšenice na prevzemna mesta pripeljali dobrih 106.000 ton pšenice, kar je drugi največji odkup v slovenski zgodovini. Več zrnja so odkupili le predlani, ko so pridelovalci oddali 133.000 ton pšenice. Sicer pa je letošnja pšenica, ki jo je količinsko zmanjšala suša, dosegla rekordno kakovost.
Obseg kmetijske predelave manjši
28. 07. 2000 08.43
Slovenska kmetijska pridelava je bila lani usmerjena predvsem v živinorejo, saj je znašal njen delež v končni kmetijski pridelavi kar 71,4 odstotka. Zaradi slabih vremenskih razmer je delež rastlinske pridelave zdrsnil z običajnih 33 odstotkov na 28,6 odstotka. Končna kmetijska pridelava pa se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšala skoraj za dva odstotka in se približala ravni pridelave v letu 1994. Slabe vremenske razmere so močno zmanjšale pridelek in kakovost krušnih žit, koruze za zrnje in siliranje, krompirja in drugih vrtnin. Porasla pa je pridelava industrijskih rastlin. Skupni pridelek sladkorne pese se je lani v primerjavi z letom prej povečal skoraj za četrtino, predvsem zaradi povečanja posejanih površin. Hmelja kot druge najpomembnejše industrijske rastline so kmetijski pridelovalci lani pridelali za petino manj kot v letu prej. Pri živinoreji je lani nad polovico živalske proizvodnje predstavljala govedoreja, ki se je v primerjavi z letom 1998 povečala za 5,3 odstotka. Kljub zaostrenim tržnim pogojem se povečala prirast prašičev, saj je bila dosežena skoraj osemodstotna letna stopnja rasti. Pri perutninarstvu, ki je bilo vse od 1955 do 1992 najhitreje razvijajoča se kmetijska panoga, se je lani obseg reje že drugo leto zmanjšal za skoraj pet odstotkov, približno na raven, ki je bila zabeležena v letu 1983.
Skok cen kave
14. 07. 2000 15.36
Zaradi hladnega vala, ki je zajel del Južne Amerike, so cene kave na newyorški blagovni borzi poskočile za skoraj 11 odstotkov. Mraz, ki je prizadel predvsem brazilske plantaže kave, bi po mnenju poznavalcev lahko resno ogrozil letošnji svetovni pridelek kave.
Ubijalski vročinski val
06. 07. 2000 22.39
Neobičajno visoke temperature za jugovzhodno Evropo so na Hrvaškem v zadnjih dveh dneh zahtevale več kot 40 smrtnih žrtev, v Grčiji sta zaradi vročine umrli dve osebi, iz Romunije pa poročajo, da so letos namerili najvišje temperature v juliju v več kot sto letih. Umrlo je devet oseb.
Katastrofalne posledice suše
03. 07. 2000 20.53
Po napovedih ministrstva za kmetijstvo bo letošnji pridelek katastrofalen, saj bomo pridelali le četrtino lanske pšenice. Suša je močno prizadela tudi druga žita, povrtnine in travine, po prvih podatkih pa naj bi bilo škode že za 6 milijard tolarjev.
Manjši pridelek zgodnjih sort hmelja
23. 06. 2000 13.07
Zaradi visokih spomladanskih in zgodnjih poletnih temperatur ter suše je razraščanje hmelja v Savinjski dolini že zaključeno. Kot je povedal direktor žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Iztok Košir, je hmelj, ki je letos začel cveteti dobrih pet tednov prej kot običajno, že končal vegetativno fazo razvoja in prestopil v degenerativno obdobje. Letos se hmeljske rastline, ki rastejo na 1800 hektarjev, nepravilno razraščajo v širino, njihova kakovost je manjša, značilno pa je tudi neenakomerno cvetenje, kar bo imelo za posledico 50odstotno zmanjšanje pridelka, predvsem zgodnjih sort hmelja, kot sta golding in aurora.
Gospodarska rast na Nizozemskem se nadaljuje
25. 11. 1999 16.42
Nizozemska je v tretjem četrtletju letos spet beležila povečano gospodarsko rast, ki je s štirimi odstotki največja zabeležena rast v zadnjih dveh letih.
Letina pese v Srbiji ni najboljša
31. 10. 1999 09.23
Srbska tovarna sladkorja Jugozahodna Bačka bo letos predelala okrog 12.000 vagonov sladkorne pese, kar je za 20več glede na leto 1998, je izjavil direktor surovinskega sektorja tovarne Veroljub Ivić.
Pridelava koruze na Madžarskem
23. 10. 1999 12.30
Na Madžarskem pričakujejo, da bodo letos uresničili načrte in pospravili 6,5 milijona ton koruze. Spravilo koruze je po podatkih kmetijskega ministrstva že končano na skoraj polovici od 1,1 milijona hektarjev površin, posejanih s koruzo.
Rusija pridelala 42,7 milijona ton žita
19. 09. 1999 08.42
Rusija je požela 68 odstotkov obdelovalnih površin, na katerih je pridelala 42,7 milijona ton različnega žita. V primerjavi z lanskim letom je pridelek na teh obdelovalnih površinah večji za 5,3 milijona ton, je sporočilo rusko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano. Pšenico so poželi na površini 13,5 milijona hektarjev, kmetje pa so spravili 23,8 milijona ton pšenice, od tega štiri milijone ton višjega kakovostnega razreda. Boljša kot lani pa je tudi žetev koruze. Doslej so poželi 228.400 ton ali 139.200 ton več kot lani. Dosedanji pridelek krompirja v Rusiji znaša 703.000 ton in pomeni le slabo tretjino skupnega letnega pridelka. Na jugu Rusije pa so začeli s pobiranjem sladkorne pese na približno 80.000 hektarjih obdelovalnih površin. Letošnji pridelek te poljščine je tudi kakovosten, enako pa velja za sončnice.
Bliža se trgatev
10. 09. 1999 21.06
Na Vipavskem je trgatev že v polnem razmahu, tudi v Goriških Brdih pridno odkupujejo letošnji pridelek grozdja. Brici pravijo, da so ugodne vremenske razmere so poskrbele, da bo letnik 99 kakovostnejši od lanskega. V kmetijski zadrugi Dobrova pričakujejo, da se bo do začetka oktobra v njihovih kleteh nabralo kakih 10 tisoč ton grozdja.
Osrednjo Kitajsko prizadela huda suša
26. 08. 1999 12.29
Osrednjo Kitajsko je prizadela huda suša, brez pitne vode pa je več kot 1,5 milijona prebivalcev, so danes poročali kitajski državni mediji.
Somaliji grozi lakota
20. 08. 1999 18.17
Lakota, ki je posledica stalne suše v Somaliji, naj bi letos prizadela več kot milijon prebivalcev na jugu države, je sporočila organizacija Svetovni program za prehrano (WFP).
Začelo se je obiranje hmelja
20. 08. 1999 13.29
Na nekaj manj kot 2000 hektarjih kmetijskih površin, ki so v Sloveniji zasajene s hmeljem, so danes začeli obirati pridelek. Največ, približno 70 odstotkov ali 1400 hektarjev površin je v Savinjski dolini, preostala pa na Koroškem, nekaj tudi na območju Ptuja in Ormoža ter v Posavju. Letošnje površine, zasajene s hmeljem, so v primerjavi z lanskimi manjše za približno pet odstotkov, predvsem zaradi svetovne krize v hmeljarstvu oziroma nizkih cen pridelka, je za STA povedal Iztok Košir, direktor celjskega Instituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.
Letošnji pridelek pšenice prepolovljen
30. 07. 1999 16.08
Letošnja žetev pšenice je katastrofalna za slovenske kmete: uresničile so se črnoglede napovedi, da bo zaradi slabega vremena letošnji pridelek prepolovljen, je poudaril predsednik Sindikata kmetov Slovenije (SKS) Evgen Sapač, ki je s predsednikom Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri SLS Francem Zagožnom spregovoril o letošnji škodi pri letini pšenice, pa tudi o socialni problematiki kmetov. Do 23. julija letos je bilo tako odkupljeno 36.000 ton pšenice oz. do danes 50.000 ton, zavrnjeno pa je bilo 4500 ton, največ na lendavskem področju. V SKS pričakujejo, da bo letos odkupljeno od 65.000 do 70.000 ton pšenice, kar je pol manj kot leta 1998, ko je bilo odkupljeno 130.000 ton.
Znani pogoji odkupa pšenice in rži
22. 07. 1999 18.05
Vlada je na današnji seji med drugim sprejela tudi spremembo odredbe o pogojih za odkup pšenice in rži letošnje letine. Tako bo zavod za blagovne rezerve zaradi slabih vremenskih pogojev in pričakovane letine odkupoval tudi žito, ki ne ustreza minimalnim pogojem glede kakovosti, in sicer pšenico po 15 tolarjev za kilogram in rž po 10 tolarjev za kilogram. Kmetje bodo deležni tudi pomoči v višini tri tolarje za kilogram pšenice ali rži ne glede na kakovost.
Šest žrtev poplav v Srbiji
11. 07. 1999 20.32
Število žrtev poplav, ki jih je konec tedna v Srbiji povzročilo močno deževje, se je povzpelo na šest. Zaradi močnega dežja so narasle tudi reke na Madžarskem, kjer pogrešajo dve osebi iz kraja Domoszlo na severu države. Poplave so prizadejale veliko škodo, tako v Srbiji kot na Madžarskem pa je na tisoče ljudi moralo zapustiti domove. Sicer so padavine danes povečini ponehale. Narasle vode so poškodovale mostove, železniške tire in ceste, tako da je promet moten. Pod vodo so tudi obsežne kmetijske površine; po podatkih srbske državne televizije naj bi bil pridelek manjši za 30 odstotkov. Na nekaterih območjih je v nekaj urah padlo do 130 litrov dežja na kvadratni meter, strele pa so zanetile več požarov. Številni deli Srbije so tudi danes brez pitne vode in elektrike.
Pridelek kave v Braziliji bo manjši za 30 odstotkov
30. 05. 1999 13.12
Pridelek kave v Braziliji bo v sezoni 1999/2000 v primerjavi s prejšnjo manjši za 30 odstotkov.
Svetovna zdravstvena organizacija poziva k ostrejši zakonodaji proti kajenju
28. 04. 1999 08.45
Direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Gro Harlem Brundtland je pozvala vse države, naj sprejmejo ostrejšo zakonodajo proti kajenju in začnejo cigarete obravnavati kot mamila. Brundtlandova je dejala, da je izraz cigareta spretno prikrit način navajanja človeka na odvisnost od nikotina, ki ga bo na koncu ubil. Brundtlandova je na 9. Mednarodni konferenci predstavnikov uprave za nadzor nad zdravili v Ženevi poudarila, da tobačna industrija zavaja javnost s trditvijo, da prodaja navaden kmetijski pridelek, in da je že skrajni čas, da se nikotin v cigaretah pravilno opredeli.
Srbija naj bi potrebovala sto let, da si opomore
10. 04. 1999 20.48
Srbija bo potrebovala še sto let, da bo svoje gospodarstvo spravila na raven pred začetkom vojne na Kosovu, ocenjujejo nekateri ekonomisti, ki jih danes povzema agencija Beta.