pridelek
Hmeljarji prejeli državno podporo
18. 08. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki bodo v prihodnjih dneh končali z obiranjem savinjskega goldinga ter pričeli s pospravljanjem pozne sorte hmelja aurore in kultivarjev C skupine, so v začetku tedna prejeli obljubljeno državno podporo, in sicer 118.000 tolarjev na hektar. Po besedah direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije Martina Pavloviča, so te subvencije deležni vsi hmeljarji, ne le tisti, ki so žične nasade odkupili od Hmezad kmetijstva v stečaju.
Žetev na Madžarskem nad pričakovanji
05. 08. 2000 15.33
Madžarska naj bi letos po predhodnih ocenah požela 3,75 milijona ton žita, kar je nekaj več od prvotnih napovedi ministrstva za kmetijstvo in regionalni razvoj. Žito bodo poželi na več kot milijon hektarih površin. Pridelek je po besedah predstavnika kmetijskega ministrstva izvrstne kakovosti, povpraševanje po madžarskem žitu v tujini pa je veliko.
Žetev na Madžarskem nad pričakovanji
05. 08. 2000 00.00
Madžarska naj bi letos po predhodnih ocenah požela 3,75 milijona ton žita, kar je nekaj več od prvotnih napovedi ministrstva za kmetijstvo in regionalni razvoj. Žito bodo poželi na več kot milijon hektarih površin. Pridelek je po besedah predstavnika kmetijskega ministrstva izvrstne kakovosti, povpraševanje po madžarskem žitu v tujini pa je veliko.
Odkupljenih 106.000 ton pšenice
01. 08. 2000 17.53
Do 1. avgusta letos so po podatkih Zadružne zveze Slovenije (ZZS) slovenski pridelovalci pšenice na prevzemna mesta pripeljali dobrih 106.000 ton pšenice, kar je drugi največji odkup v slovenski zgodovini. Več zrnja so odkupili le predlani, ko so pridelovalci oddali 133.000 ton pšenice. Sicer pa je letošnja pšenica, ki jo je količinsko zmanjšala suša, dosegla rekordno kakovost.
Obseg kmetijske predelave manjši
28. 07. 2000 08.43
Slovenska kmetijska pridelava je bila lani usmerjena predvsem v živinorejo, saj je znašal njen delež v končni kmetijski pridelavi kar 71,4 odstotka. Zaradi slabih vremenskih razmer je delež rastlinske pridelave zdrsnil z običajnih 33 odstotkov na 28,6 odstotka. Končna kmetijska pridelava pa se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšala skoraj za dva odstotka in se približala ravni pridelave v letu 1994. Slabe vremenske razmere so močno zmanjšale pridelek in kakovost krušnih žit, koruze za zrnje in siliranje, krompirja in drugih vrtnin. Porasla pa je pridelava industrijskih rastlin. Skupni pridelek sladkorne pese se je lani v primerjavi z letom prej povečal skoraj za četrtino, predvsem zaradi povečanja posejanih površin. Hmelja kot druge najpomembnejše industrijske rastline so kmetijski pridelovalci lani pridelali za petino manj kot v letu prej. Pri živinoreji je lani nad polovico živalske proizvodnje predstavljala govedoreja, ki se je v primerjavi z letom 1998 povečala za 5,3 odstotka. Kljub zaostrenim tržnim pogojem se povečala prirast prašičev, saj je bila dosežena skoraj osemodstotna letna stopnja rasti. Pri perutninarstvu, ki je bilo vse od 1955 do 1992 najhitreje razvijajoča se kmetijska panoga, se je lani obseg reje že drugo leto zmanjšal za skoraj pet odstotkov, približno na raven, ki je bila zabeležena v letu 1983.
Skok cen kave
14. 07. 2000 15.36
Zaradi hladnega vala, ki je zajel del Južne Amerike, so cene kave na newyorški blagovni borzi poskočile za skoraj 11 odstotkov. Mraz, ki je prizadel predvsem brazilske plantaže kave, bi po mnenju poznavalcev lahko resno ogrozil letošnji svetovni pridelek kave.
Ubijalski vročinski val
06. 07. 2000 22.39
Neobičajno visoke temperature za jugovzhodno Evropo so na Hrvaškem v zadnjih dveh dneh zahtevale več kot 40 smrtnih žrtev, v Grčiji sta zaradi vročine umrli dve osebi, iz Romunije pa poročajo, da so letos namerili najvišje temperature v juliju v več kot sto letih. Umrlo je devet oseb.
Katastrofalne posledice suše
03. 07. 2000 20.53
Po napovedih ministrstva za kmetijstvo bo letošnji pridelek katastrofalen, saj bomo pridelali le četrtino lanske pšenice. Suša je močno prizadela tudi druga žita, povrtnine in travine, po prvih podatkih pa naj bi bilo škode že za 6 milijard tolarjev.
Manjši pridelek zgodnjih sort hmelja
23. 06. 2000 13.07
Zaradi visokih spomladanskih in zgodnjih poletnih temperatur ter suše je razraščanje hmelja v Savinjski dolini že zaključeno. Kot je povedal direktor žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Iztok Košir, je hmelj, ki je letos začel cveteti dobrih pet tednov prej kot običajno, že končal vegetativno fazo razvoja in prestopil v degenerativno obdobje. Letos se hmeljske rastline, ki rastejo na 1800 hektarjev, nepravilno razraščajo v širino, njihova kakovost je manjša, značilno pa je tudi neenakomerno cvetenje, kar bo imelo za posledico 50odstotno zmanjšanje pridelka, predvsem zgodnjih sort hmelja, kot sta golding in aurora.
Gospodarska rast na Nizozemskem se nadaljuje
25. 11. 1999 16.42
Nizozemska je v tretjem četrtletju letos spet beležila povečano gospodarsko rast, ki je s štirimi odstotki največja zabeležena rast v zadnjih dveh letih.
Letina pese v Srbiji ni najboljša
31. 10. 1999 09.23
Srbska tovarna sladkorja Jugozahodna Bačka bo letos predelala okrog 12.000 vagonov sladkorne pese, kar je za 20več glede na leto 1998, je izjavil direktor surovinskega sektorja tovarne Veroljub Ivić.
Pridelava koruze na Madžarskem
23. 10. 1999 12.30
Na Madžarskem pričakujejo, da bodo letos uresničili načrte in pospravili 6,5 milijona ton koruze. Spravilo koruze je po podatkih kmetijskega ministrstva že končano na skoraj polovici od 1,1 milijona hektarjev površin, posejanih s koruzo.
Rusija pridelala 42,7 milijona ton žita
19. 09. 1999 08.42
Rusija je požela 68 odstotkov obdelovalnih površin, na katerih je pridelala 42,7 milijona ton različnega žita. V primerjavi z lanskim letom je pridelek na teh obdelovalnih površinah večji za 5,3 milijona ton, je sporočilo rusko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano. Pšenico so poželi na površini 13,5 milijona hektarjev, kmetje pa so spravili 23,8 milijona ton pšenice, od tega štiri milijone ton višjega kakovostnega razreda. Boljša kot lani pa je tudi žetev koruze. Doslej so poželi 228.400 ton ali 139.200 ton več kot lani. Dosedanji pridelek krompirja v Rusiji znaša 703.000 ton in pomeni le slabo tretjino skupnega letnega pridelka. Na jugu Rusije pa so začeli s pobiranjem sladkorne pese na približno 80.000 hektarjih obdelovalnih površin. Letošnji pridelek te poljščine je tudi kakovosten, enako pa velja za sončnice.
Bliža se trgatev
10. 09. 1999 21.06
Na Vipavskem je trgatev že v polnem razmahu, tudi v Goriških Brdih pridno odkupujejo letošnji pridelek grozdja. Brici pravijo, da so ugodne vremenske razmere so poskrbele, da bo letnik 99 kakovostnejši od lanskega. V kmetijski zadrugi Dobrova pričakujejo, da se bo do začetka oktobra v njihovih kleteh nabralo kakih 10 tisoč ton grozdja.
Osrednjo Kitajsko prizadela huda suša
26. 08. 1999 12.29
Osrednjo Kitajsko je prizadela huda suša, brez pitne vode pa je več kot 1,5 milijona prebivalcev, so danes poročali kitajski državni mediji.
Somaliji grozi lakota
20. 08. 1999 18.17
Lakota, ki je posledica stalne suše v Somaliji, naj bi letos prizadela več kot milijon prebivalcev na jugu države, je sporočila organizacija Svetovni program za prehrano (WFP).
Začelo se je obiranje hmelja
20. 08. 1999 13.29
Na nekaj manj kot 2000 hektarjih kmetijskih površin, ki so v Sloveniji zasajene s hmeljem, so danes začeli obirati pridelek. Največ, približno 70 odstotkov ali 1400 hektarjev površin je v Savinjski dolini, preostala pa na Koroškem, nekaj tudi na območju Ptuja in Ormoža ter v Posavju. Letošnje površine, zasajene s hmeljem, so v primerjavi z lanskimi manjše za približno pet odstotkov, predvsem zaradi svetovne krize v hmeljarstvu oziroma nizkih cen pridelka, je za STA povedal Iztok Košir, direktor celjskega Instituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.
Letošnji pridelek pšenice prepolovljen
30. 07. 1999 16.08
Letošnja žetev pšenice je katastrofalna za slovenske kmete: uresničile so se črnoglede napovedi, da bo zaradi slabega vremena letošnji pridelek prepolovljen, je poudaril predsednik Sindikata kmetov Slovenije (SKS) Evgen Sapač, ki je s predsednikom Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri SLS Francem Zagožnom spregovoril o letošnji škodi pri letini pšenice, pa tudi o socialni problematiki kmetov. Do 23. julija letos je bilo tako odkupljeno 36.000 ton pšenice oz. do danes 50.000 ton, zavrnjeno pa je bilo 4500 ton, največ na lendavskem področju. V SKS pričakujejo, da bo letos odkupljeno od 65.000 do 70.000 ton pšenice, kar je pol manj kot leta 1998, ko je bilo odkupljeno 130.000 ton.
Znani pogoji odkupa pšenice in rži
22. 07. 1999 18.05
Vlada je na današnji seji med drugim sprejela tudi spremembo odredbe o pogojih za odkup pšenice in rži letošnje letine. Tako bo zavod za blagovne rezerve zaradi slabih vremenskih pogojev in pričakovane letine odkupoval tudi žito, ki ne ustreza minimalnim pogojem glede kakovosti, in sicer pšenico po 15 tolarjev za kilogram in rž po 10 tolarjev za kilogram. Kmetje bodo deležni tudi pomoči v višini tri tolarje za kilogram pšenice ali rži ne glede na kakovost.
Šest žrtev poplav v Srbiji
11. 07. 1999 20.32
Število žrtev poplav, ki jih je konec tedna v Srbiji povzročilo močno deževje, se je povzpelo na šest. Zaradi močnega dežja so narasle tudi reke na Madžarskem, kjer pogrešajo dve osebi iz kraja Domoszlo na severu države. Poplave so prizadejale veliko škodo, tako v Srbiji kot na Madžarskem pa je na tisoče ljudi moralo zapustiti domove. Sicer so padavine danes povečini ponehale. Narasle vode so poškodovale mostove, železniške tire in ceste, tako da je promet moten. Pod vodo so tudi obsežne kmetijske površine; po podatkih srbske državne televizije naj bi bil pridelek manjši za 30 odstotkov. Na nekaterih območjih je v nekaj urah padlo do 130 litrov dežja na kvadratni meter, strele pa so zanetile več požarov. Številni deli Srbije so tudi danes brez pitne vode in elektrike.
Pridelek kave v Braziliji bo manjši za 30 odstotkov
30. 05. 1999 13.12
Pridelek kave v Braziliji bo v sezoni 1999/2000 v primerjavi s prejšnjo manjši za 30 odstotkov.
Svetovna zdravstvena organizacija poziva k ostrejši zakonodaji proti kajenju
28. 04. 1999 08.45
Direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Gro Harlem Brundtland je pozvala vse države, naj sprejmejo ostrejšo zakonodajo proti kajenju in začnejo cigarete obravnavati kot mamila. Brundtlandova je dejala, da je izraz cigareta spretno prikrit način navajanja človeka na odvisnost od nikotina, ki ga bo na koncu ubil. Brundtlandova je na 9. Mednarodni konferenci predstavnikov uprave za nadzor nad zdravili v Ženevi poudarila, da tobačna industrija zavaja javnost s trditvijo, da prodaja navaden kmetijski pridelek, in da je že skrajni čas, da se nikotin v cigaretah pravilno opredeli.
Srbija naj bi potrebovala sto let, da si opomore
10. 04. 1999 20.48
Srbija bo potrebovala še sto let, da bo svoje gospodarstvo spravila na raven pred začetkom vojne na Kosovu, ocenjujejo nekateri ekonomisti, ki jih danes povzema agencija Beta.
Na Filipinih marca nižja inflacija
06. 04. 1999 10.41
Nižja marčevska rast cen prehrambenih izdelkov je na Filipinih povzročila občuten padec inflacije. Kot so sporočili iz filipinskega statističnega urada, so se v povprečju cene v tretjem mesecu letos v tej azijski državi glede na isti čas lani povečale za 8,7 odstotka, filipinski ekonomisti pa ocenjujejo, da bo v letu 1999 inflacija enoštevilčna.
Rusija: Letos za 43 odstotkov manj žita
30. 11. 1998 08.37
Rusija je letos pridelala za 43 odstotkov manj žita kot lani, vendar to še vedno zadostuje za prehrano prebivalstva prihodnje leto, so poročale tiskovne agencije. Agencije so se odzvale na prejšnje trditve ruske vlade, da bo pridelek žita poleg ostalih težav letos precej manjši tudi zaradi suše. Vsekakor pa to sproža vprašanja o pomoči, ki jo je od Evropske unije in Združenih držav v obliki hrane pripravljena sprejeti ruska vlada. ZDA naj bi Rusiji ponudile 1,7 milijon ton žita.
Pridelek kave v Mehiki bo manjši
19. 11. 1998 07.56
Pridelek kave v mehiški državi Chiapas, ki je glavna pridelovalka kave v Mehiki, bo po napovedih predsednika mehiške konfederacije pridelovalcev kave zaradi vremenskih težav v obdobju 1998 do 1999 manjši za 30 odstotkov. Pridelek bo tudi nekoliko zapoznel; kavo začnejo običajno obirati v septembru, letos pa jo bodo šele novembra. V državi Chiapas pridelajo tretjino celotnega mehiškega pridelka kave ali 1,38 milijonov 60-kilogramskih vreč. Zaradi suše in preobilnega deževja, ki je tej sledilo, se je mehiški izvoz kave v letošnjem oktobru v primerjavi z lanskim znižal za več kot polovico oz. 54 odstotkov.
Proizvodnja sladkorja le za domače potrebe
25. 10. 1998 10.00
Ukrajina bo to leto v najboljšem primeru proizvedla 1,7 milijona ton sladkorja, kar bo dovolj le za potrebe domačega tržišča, je sporočil namestnik predsednika združenja ukrajinskih tovarn sladkorja Ukrcukor Vladimir Kodnev. Poraba sladkorja v tej državi znaša od 1,5 do 1,7 milijona ton letno. Lani so proizvedli okrog dva milijona ton sladkorja, glavna razloga za zmanjšani letošnji pridelek pa sta slaba letina sladkorne pese in pomanjkanje goriva. Od 192 ukrajinskih tovarn sladkorja trenutno obratuje le 127, čeprav je kampanja predelave v polnem teku.
Lakota v Indoneziji
14. 09. 1998 09.16
Po vladnih podatkih v Indoneziji približno tretjina ljudi trpi za lakoto. Indonezijski minister za prehrano A. M. Saefuddin je za ponedeljkovo izdajo časnika Jakarta Post povedal, da najmanj 68 milijonom ljudi primanjkuje hrane, položaj pa se še vidno slabša. Naslednji pridelek riža, pomembnega osnovnega živila, namreč pričakujejo šele januarja.
Rekordni pridelek kave v Etiopiji
30. 03. 1998 12.31
Etiopija je v letih 1996/97 požela rekordni pridelek več kot 200.000 ton kave, piše tednik Reporter, sklicujoč se na redno dvoletno poročilo Etiopske ustanove za čaj in kavo. Do srede letošnjega marca so po podatkih zasebnih izvoznikov kave izvozili že 66.767 ton kave "arabica", največ v Nemčijo, Italijo, ZDA, na Japonsko in na Bližnji vzhod. Skupaj naj bi po besedah enega od izvoznikov izvozili 125.000 ton kave. Leta 1995 je Etiopija na tuje prodala 102.000 ton kave; 87 odstotkov so je pridelali zasebniki.
Vietnamci bodo jedli predvsem podgane
09. 03. 1998 08.13
Vietnamske oblasti so te dni zaprle restavracije, v katerih strežejo z mačjim mesom in obenem zaradi vse večjih problemov s podganami prepovedale izvoz mačk na Kitajsko. Neki predstavnik ministrstva za kmetijstvo je povedal, da so bile oblasti prisiljene sprejeti ta ukrep zaradi naraščajočega števila podgan. Da bi pripomogle k reševanju položaja, bodo začele spodbujati uživanje podganjega mesa namesto mačjega in kačjega. "V nekaterih delih države ljudje že jedo podgane, zato bomo k temu spodbujali še druge," je še povedal omenjeni predstavnik. Škoda, ki jo povzročijo podgane, predstavlja enega največjih problemov, s katerim se soočajo vietnamski kmetje. Samo januarja letos so ti požrešni glodalci pospravili pridelek s 53.000 hektarjev.