pridelovalci
Žitarji zahtevajo 28 tolarjev
08. 07. 2002 00.00
Žitarji so predstavili zadnji predlog za odkupno ceno pšenice, ki kljub žetvi še ni določena. Vztrajajo pri ceni 28 tolarjev za kilogram, čeprav pridelovalci za kilogram pšenice zahtevajo dva tolarja več.
Nov predlog za odkupno ceno pšenice
05. 07. 2002 00.00
Pridelovalci pšenice in žitarji tudi danes niso dosegli dogovora o odkupni ceni pšenice, saj so pridelovalci žitarjem dali v presojo nov predlog.
Začel se je odkup pšenice
04. 07. 2002 00.00
V Pomurju, kjer raste več kot polovica slovenske pšenice, se je že začela žetev. Začeli so tudi z njenim odkupom, čeprav cene še niso znane.
Razhajanja v odkupni ceni pšenice
02. 07. 2002 00.00
Predstavniki pridelovalcev pšenice in žitne industrije se še vedno niso uspeli dogovoriti o odkupni ceni pšenice, kljub temu da se je na nekaterih območjih Primorske in Prekmurja že začela žetev.
Prva elektronska borza zelenjave
13. 06. 2002 00.00
Pridelovalci, prevozniki in kupci zelenjave lahko odslej brez običajnih posrednikov trgujejo tudi prek interneta. Izvirna zamisel, ki naj bi bila pisana na kožo slovenskim pridelovalcem, pa je novost tudi za tujino.
V Afganistanu ubit uslužbenec ZN
11. 04. 2002 00.00
V spopadih na jugozahodu Afganistana, med katerimi so sile, lojalne prehodni afganistanski vladi, prevzele nadzor nad neko trgovinsko potjo proti Iranu, je bilo minulo noč ubitih osem afganistanskih borcev. Včeraj pa je bil ubit afganistanski uslužbenec organizacije ZN.
Protest pridelovalcev maka v Afganistanu
09. 04. 2002 00.00
Pridelovalci maka v Afganistanu, ki nasprotujejo vladni kampanji proti drogam, so zaprli glavne ceste na vzhodu Afganistana in preprečujejo vrnitev na domove več tisoč afganistanskim beguncem iz Pakistana in Irana.
Sejem Narava zdravje odprl svoja vrata
16. 10. 2001 00.00
Na Ljubljanskem sejmišču so danes odprli že dvaintrideseti sejem Narava-zdravje na katerem se predstavlja 156 razstavljalcev.
Brez dogovora o odkupni ceni pšenice
20. 06. 2001 00.00
Tudi po sredinih pogajanjih med predstavniki kmetov in žitnopredelovalnih podjetij še vedno ni določena letošnja odkupna cene pšenice. Vsaka stran vztraja pri svojem, pridelovalci pri 27,50 tolarja za kilogram pšenice, prevzete na poljih, predelovalci pa pri 25,50 tolarja za kilogram na odkupnih mestih. Po besedah vodij pogajalcev predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Petra Vriska in direktorja Žitne skupnosti Janeza Železnikarja vrata za pogovore še niso zaprta, vendar pa je zdaj na vrsti država, saj pri tem ne more "dvigniti rok in se sprenevedati", da je vse uredila s tržnim redom. Oboji zato še ta teden zahtevajo sprejem pri kmetijskem ministru in predsedniku vlade ter odgovor v najkrajšem možnem času.
Velika škoda zaradi toče in pozebe
07. 06. 2001 00.00
Prva ocena škode, ki sta jo pozeba in toča povzročili kmetom, znaša več kot 8,3 milijard tolarjev. Tako znaša škoda zaradi spomladanske pozebe 5,3 milijarde, škoda zaradi toče pa dobre 3 milijarde. Največ škode je bilo povzročeno v zelenjavarstvu in sadjarstvu, kjer je letošnja pozeba uničila skoraj 70 odstotkov vseh jabolk in hrušk. Posledice toče so občutili tudi pridelovalci jagod, kjer je toča uničila od 30 do 40 odstotkov pridelka.
Kmetje in Ljubljanske mlekarne dosegli dogovor
03. 04. 2001 00.00
Pozno sinoči so člani kmečkega sindikata umaknili zapore, s katerimi so minule dni blokirali vse dovozne poti v Ljubljanske mlekarne. Pridelovalci mleka so namreč na sinočnjih pogajanjih z Ljubljanskimi mlekarnami dosegli dogovor o odkupni ceni mleka. Po novem bodo vse mlekarne kmetom za liter mleka plačale 2 tolarja in pol več od dosedanje cene, ki bo tako znašala 56,44 tolarja, veljala pa bo od 1. aprila.
Protesti kmetov se nadaljujejo
02. 04. 2001 00.00
Kmetje, pridelovalci mleka, stopnjujejo svoje proteste. Potem ko so v soboto zaprli dostop do kočevskega obrata Ljubljanskih mlekarn, so včeraj zaprli še zbiralnico mleka v Novem mestu ter obrat v Kranju. Zaradi tega se že pojavljajo viški mleka, ki so ga kmetje v Kočevju danes delili prvič, kasneje pa ga bodo delili po vseh zbiralnicah.
Pritožbe pridelovalcev cvička
08. 11. 2000 00.00
Konzorcij pridelovalcev cvička je danes v Ljubljani skupaj s Kmetijsko zadrugo Krško, ki je največji pridelovalec cvička, ter dolenjskimi vinogradniki izrazil ogorčenje nad tem, da je ustavno sodišče zadržalo izvajanje pravilnika o vinu z oznako tradicionalnega poimenovanja - cviček. Pravilnik, ki bi stopil v veljavo danes, če Vino Brežice ne bi vložilo pobude za presojo ustavnosti, temu podjetju onemogoča pridelavo cvička, ker na Dolenjskem nima vinske kleti. Kot je poudaril pooblaščenec konzorcija Anton Pregelj, je zaščita vina cviček po geografskem poreklu izpit, na katerem lahko v Sloveniji kmalu pademo. Z nespoštovanjem ali napačno označbo cvička lahko pokopljemo vsa dosedanja prizadevanja za zaščito slovenske tradicije in kulture na osnovi geografskega porekla, je dodal Pregelj.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.
Savinjski hmeljarji letos pridelali manj
07. 09. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki so po 10. avgustu začeli obirati golding, nadaljevali pa z obiranjem pozne hmeljske sorte aurora, so v teh dneh končali spravilo letošnjega pridelka. Kot pojasnjuje direktorica Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak, so hmeljarji letos pridelali le 1.300 ton hmelja, saj sta suša in vročina, pa tudi hmeljska pršica, oklestile pridelek tudi do 60 odstotkov. Končna odkupna cena hmelja še ni znana, pričakovati pa je, da bo znašala približno 5,1 nemške marke za kilogram, saj so nekaj hmelja že prodali po tej ceni. Večino letošnjega pridelka je odkupilo žalsko podjetje Hmezad Export Import. Bizjakova je tudi pojasnila, da pridelovalci hmelja niso najbolj zadovoljni s ponujeno odkupno ceno, vendar je ta posledica tržnih razmer. Na evropskem trgu je namreč letošnji najmočnejši konkurent savinjskemu hmelju nemški hmelj, ki ga ni prizadela suša.
Odkupljenih 106.000 ton pšenice
01. 08. 2000 17.53
Do 1. avgusta letos so po podatkih Zadružne zveze Slovenije (ZZS) slovenski pridelovalci pšenice na prevzemna mesta pripeljali dobrih 106.000 ton pšenice, kar je drugi največji odkup v slovenski zgodovini. Več zrnja so odkupili le predlani, ko so pridelovalci oddali 133.000 ton pšenice. Sicer pa je letošnja pšenica, ki jo je količinsko zmanjšala suša, dosegla rekordno kakovost.
Obseg kmetijske predelave manjši
28. 07. 2000 08.43
Slovenska kmetijska pridelava je bila lani usmerjena predvsem v živinorejo, saj je znašal njen delež v končni kmetijski pridelavi kar 71,4 odstotka. Zaradi slabih vremenskih razmer je delež rastlinske pridelave zdrsnil z običajnih 33 odstotkov na 28,6 odstotka. Končna kmetijska pridelava pa se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšala skoraj za dva odstotka in se približala ravni pridelave v letu 1994. Slabe vremenske razmere so močno zmanjšale pridelek in kakovost krušnih žit, koruze za zrnje in siliranje, krompirja in drugih vrtnin. Porasla pa je pridelava industrijskih rastlin. Skupni pridelek sladkorne pese se je lani v primerjavi z letom prej povečal skoraj za četrtino, predvsem zaradi povečanja posejanih površin. Hmelja kot druge najpomembnejše industrijske rastline so kmetijski pridelovalci lani pridelali za petino manj kot v letu prej. Pri živinoreji je lani nad polovico živalske proizvodnje predstavljala govedoreja, ki se je v primerjavi z letom 1998 povečala za 5,3 odstotka. Kljub zaostrenim tržnim pogojem se povečala prirast prašičev, saj je bila dosežena skoraj osemodstotna letna stopnja rasti. Pri perutninarstvu, ki je bilo vse od 1955 do 1992 najhitreje razvijajoča se kmetijska panoga, se je lani obseg reje že drugo leto zmanjšal za skoraj pet odstotkov, približno na raven, ki je bila zabeležena v letu 1983.
Povečanje prodaje vina v Sloveniji
06. 03. 2000 18.20
Prodaja vina v Sloveniji že od polovice lanskega leta rahlo raste. Največ je k povečani prodaji vina, ki se je lani povečala za štiri odstotke, prispevalo posebno vzdušje ob prehodu v leto 2000 ter manjši pritisk sivega trga. Slovenski pridelovalci vina so lani izvozili 14 milijonov litrov vina, kar je več kot 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1998. Sicer pa vinogradniki in vinarji pričakujejo, da se bo pozitivni trend naraščanja porabe vina nadaljeval tudi letos, medtem ko se bo izvoz slovenskega vina zmanjšal na 10 do 12 milijonov litrov, saj so zaloge vina zaradi količinsko slabše lanske letine manjše.
Konec cvičkarske pravde
17. 01. 2000 21.04
Ministrstvo za kmetijstvo se je končno odločilo, da bo naredilo konec cvičkarski pravdi. Z novim pravilnikom o priznanem tradicionalnem poimenovanju vina Cviček bo končno jasno kaj cviček je, kje ga lahko pridelujejo in stekleničijo.
Sporni Mercatorjev cviček
11. 01. 2000 21.30
Dolenjsko-posavski pridelovalci cvička se že pred mesecem dni obtožili Mercator, da pod svojo trgovinsko blagovno znamko kot cviček prodaja vino, ki to ni. Mercator je takrat očitke zavrnil z utemeljitvijo, da je kakovost vina potrdil kmetijski zavod v Mariboru. Zdaj pa so po naročilu inšpektorjev na kmetijskem inštitutu v Ljubljani opravili ponovno analizo. Ta je pokazala, da vino ni cviček.
Slovenski pridelovalci uspešni
23. 10. 1999 10.24
Odkup kmetijskih izdelkov se je avgusta letos v primerjavi z mesecem prej povečal za 19,3 odstotka, pri čemer je bila vrednost prodaje pridelkov iz lastne prodaje organizacij večja za skoraj tretjino, odkup od zasebnih pridelovalcev pa se je povečal za 10,2 odstotka. Avgusta je po podatkih statističnega urada porasla skupna vrednost odkupa večine skupin pridelkov. Tako se je prodalo več žit, vrtnin, krmnih rastlin, sadja, alkoholnih pijač, živine, perutnine, jajc, mleka, mlečnih izdelkov, rib in lesa. Nekoliko nižja pa je bila vrednost odkupa industrijskih rastlin, kož, medu, voska in drugih pridelkov.
Iskanje največje buče
02. 09. 1999 11.47
V vasici Nagydobos na vzhodu Madžarske nameravajo pripraviti tekmovanje za največjo bučo. Prireditelji želijo namreč ''obnoviti slavo'' buč, ki predstavljajo glavno poljščino na tem območju. ''V prvi tretjini tega stoletja so bile buče iz Nagybodosa svetovno znane, izvažali pa smo jih tudi v mnoge daljne dežele. Tako je bila znana tudi naša vas,'' je povedal župan Joszef Balogh. V vasi bodo 19. septembra pripravili drugi festival buč, ki se ga bodo lahko udeležili pridelovalci buč iz domovine in tujine. Lanska zmagovalka je tehtala 86 kilogramov.
Predstavili slovensko Agendo 2000
24. 08. 1999 20.47
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na lanskem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu javnosti prvič predstavilo program reforme slovenske kmetijske politike, danes pa tudi njen izvedbeni načrt za obdobje 2000-2003, ki mu nekateri rečejo tudi slovenska Agenda 2000.
Brazilija namerava omejiti izvoz kave
20. 06. 1999 13.27
Brazilija je napovedala omejitev izvoza kave, da bi zaustavila naglo padanje cene tega pridelka. Na mednarodnih trgih je trenutno več ponudbe kot povpraševanja, je v Brasilii pred dnevi pojasnil minister za industrijo in trgovino Celso Lafer.
Za martinovo je Ljubljana dobila največjo vinoteko v državi
11. 11. 1998 09.53
V BTC, največjem nakupovalnem središču v državi, je danes, na martinovo, odprla vrata že druga vinoteka blagovne znamke Veritas.
Sindikat v Boliviji napovedal stavko v podporo pridelovalcem koke
13. 08. 1998 15.52
Največja bolivijska zveza sindikatov je v sredo sporočila, da bo 20. avgusta organizirala enodnevno stavko v podporo protestnemu pohodu pridelovalcev listov koke, ki protestirajo proti vladnim načrtom o uničenju njihovih pridelkov.
Legalizacija konoplje v Kanadi
14. 03. 1998 10.09
V Kanadi bo že to pomlad dovoljeno saditi kulturno rastlino konopljo, ki pa ne bo smela vsebovati več kot 0,3 odstotka psihotropne substance THC, je napovedal minister za zdravstvo Allan Rock. Gojenje konoplje, ki so jo v Kanadi prepovedali pred šestdesetimi leti, bo omogočilo odprtje številnih novih delovnih mest v kmetijstvu, industriji, raziskovanju in trgovini. Iz konoplje je moč izdelovati najrazličnejše proizvode, od papirja in tekstila do gradbenega materiala, živil, vrvi in preje, plastike in kuriva, je poudaril zdravstveni minister. Prihodnji pridelovalci konoplje bodo morali prositi za dovoljenje, tako da bo država lahko nadzorovala nasade in preprečila prodajo cannabisa na trg mamil, so še zapisali v včerajšnjem sporočilu ministrstva za zdravstvo v Ottawi.
Spopadi med kmeti in policijo v severni Italiji
27. 11. 1997 15.25
Na severu Italije je danes prišlo do spopadov med kmeti in policijo. Kmetje so namreč skušali zapreti avtocesto Milano - Trst pri Vicenzi, policija pa jih je razgnala s solzivcem.