pridobitev

Nekateri prebivalci zaznali pok v zraku

29. 03. 1999 15.36

Ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so v današnji noči prebivalci z območja Zasavja, Litije in okolice Ljubljane zaznali pok, ki naj bi nastal kot morebitna posledica prebitja zvočnega zidu v času preleta letal zveze NATO.

Podelili priznanja IJS in MZT mladim raziskovalcem

26. 03. 1999 20.57

''Vsaka generacija mladih raziskovalcev, ki končuje podiplomski študij, bodisi z magisterijem bodisi z doktoratom, je dragocena pridobitev za Slovenijo. Povečuje namreč tisti, sicer nevidni kapital, ki mu pravimo znanje,'' je dejal minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček na slovesni podelitvi priznanj IJS in ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT) mladim raziskovalcem, ki so v minulem letu uspešno končali svoje usposabljanje na institutu. Letos je priznanja prejelo 21 doktorjev in dvajset magistrov z različnih področij.

Tri japonske regionalne banke iz Tokia napovedale sklenitev zavezništva

24. 03. 1999 08.40

Tri japonske regionalne banke iz Tokia so napovedale sklenitev širokega zavezništva za boj s konkurenco z velikimi državnimi bankami, je povedal predstavnik ene od bank. Hachijuni Bank, Joyo Bank in Gunma Bank bodo z medsebojnim lastništvom s ciljem zmanjševanja stroškov skupaj razvijale novo ponudbo finančnih storitev in drugih ukrepov. Podrobnosti povezovanja bo določila skupna komisija treh bank. Kot je povedal predstavnik Hachijuni Bank Makoto Shinohara, se bo konkurenca med bankami v prihodnjih letih precej zaostrila, saj bodo največje banke svoje poslovanje preusmerile predvsem na domači trg. Država je namreč v začetku tega meseca 15 največjim japonskim bankam podelila 63,5 milijarde dolarjev finančne pomoči preko javnih skladov, s čimer skušajo stabilizirati omajan državni finančni sistem. Med pogoji za pridobitev pomoči pa je bila tudi preusmeritev poslovanja na domači trg. V okviru prestrukturiranja, ki ga je država zahtevala za pridobitev pomoči, so morale nekatere banke zapreti svoje čezoceanske posle ali jih integrirati v poslovanja na Japonskem. Tako so izpolnile zahteve države po omejitvi svojih aktivnosti na domače tržišče. Najhujša kriza po drugi svetovni vojni pa je prisilila prezadolžene banke, da oklestijo kreditiranje, s čimer so podjetjem odtegnila prepotrebni denar. Mnoge finančne ustanove se namreč zdaj borijo z odpisovanjem masivnih posojil, ki so jih dajala v osemdesetih. Zmanjšanju delovnih mest in zapiranju podružnic pa se v minulih letih niso mogle izogniti niti tri regionalne banke, ki se zdaj povezujejo, čeprav imajo banke sorazmeroma močne bilance stanja. Problematična posojila, kot jih definirajo ameriški standardi, namreč ne presegajo dveh do treh odstotkov posojilnih portfeljev.

MNZ zanika dejstva, ki jih navaja predsednica HMS

24. 03. 1999 07.41

MNZ v zvezi z izjavami predsednice Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Neve Miklavčič Predan, s katerimi znova odpira vprašanje izbrisa tujcev iz registra prebivalstva, pojasnjuje, da dejstva, ki jih predsednica HMS navaja, niso točna. Miklavčičeva je namreč na ponedeljkovi novinarski konferenci opozorila, da je ustavno sodišče v začetku letošnjega februarja razveljavilo nezakoniti izbris 130.000 nekdanjih državljanov iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. Ustavno sodišče je, kot so sporočili z MNZ, 4. februarja letos odločilo, da je zakon o tujcih v neskladju z ustavo, ker ne določa pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje oseb z območja nekdanje Jugoslavije po preteku roka, v katerem bi lahko zaprosile za sprejem v državljanstvo RS, če tega niso storile, ali po dnevu, ko je postala odločba o nesprejemu v slovensko državljanstvo dokončna. To neskladnost je zakonodajalec dolžan odpraviti v roku šestih mesecev od dneva objave odločbe v uradnem listu. Odločba vsebuje tudi ugotovitev, da določba prvega odstavka 16. člena zakona o tujcih ni v neskladju z ustavo, in odločitev, da se ukrep prisilne odstranitve tujca za obravnavano kategorijo tujcev ne sme izreči za čas do odprave ugotovljene neskladnosti.

Slovenija za pridobitev statusa opazovalke v Frankofoniji

18. 03. 1999 19.57

Slovenski veleposlanik v Parizu Jožef Kunič je včeraj vietnamskemu predstavniku v Frankofoniji izročil pismo premiera Janeza Drnovška s prošnjo Slovenije za pridobitev statusa opazovalke v Frankofoniji. Pismo je naslovljeno na vietnamskega predsednika Tran Duc Luonga, čigar država trenutno predseduje temu gibanju, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade. Slovenija je prvič izrazila željo za pridobitev statusa opazovalke v Frankofoniji med uradnim obiskom premiera Drnovška v Parizu februarja lani na srečanju s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom.

Protest združenja ponudnikov interneta ob podražitvi zakupljenih vodov Telekoma

11. 03. 1999 16.10

Združenje ponudnikov interneta (SISPA) protestira ob nenadni in visoki podražitvi zakupljenih vodov Telekoma Slovenije. Po novem ceniku, ki velja od 1. marca dalje, so cene višje za nekaj sto odstotkov.

Lukoil Romania Group dobila pravico do letne predelave milijona ton kaspijske surove nafte v Romuniji

11. 03. 1999 08.24

Lukoil Romania Group, lokalna veja največje ruske naftne družbe Lukoil je na dražbi dobila pravico do letne predelave milijona ton kaspijske surove nafte v Romuniji. Kot so povedali državni uradniki, je s tem Romunija dobila boljše možnosti za konkuriranje sosednjim državam za pridobitev naftovoda med Kaspijskim morjem in Zahodno Evropo. Kot je povedal predstavnik <romunske podružnice družbe Lukoil Victor Craciun, bodo cene predelane nafte močno konkurenčne; tako bodo skušali pritegniti čim več strank iz Vzhodne in Zahodne Evrope. Nafto bodo od letos proizvajali v rafineriji Petrotel-Lukoil v mestu Ploiesti 60 kilometrov od Bukarešte. Romunija bo s transportom in skladiščenjem surove nafte zaslužila 13 milijonov dolarjev na leto. Sicer pa si romunske oblasti že dalj časa prizadevajo za izgradnjo naftovoda za transport surove nafte iz Azerbajdžana, Kazahstana, Gruzije, Ukrajine in Rusije v Zahodno Evropo čez svoje ozemlje. Za transport nafte prek svojih ozemelj iz Kaspijskega morja na zahodne trge pa si prizadevajo tudi Turčija, Bolgarija in Ukrajina. Glavne prednosti Romunije so po besedah njenih oblasti krajša razdalja in najboljša tehnološka opremljenost njihovih rafinerij. Kemična industrija je bila namreč eden izmed konjičkov nekdanjega diktatorja Nikolaja Ceausesca, ki je med drugim dal zgraditi deset rafinerij s skupno proizvodno zmogljivostjo 34 milijonov ton na leto.

Belgijska-nizozemska zavarovalna družba kupuje ameriškega konkurenta

08. 03. 1999 19.45

Belgijsko-nizozemska zavarovalna družba Fortis je po poročanju njenih predstavnikov prevzela ameriško družbo American Bankers Insurance Group (ABI), za njen nakup pa je odštela 2,4 milijarde evrov oz. 4,7 milijarde nemških mark.

Siemens širi svojo mrežo v ZDA

08. 03. 1999 19.36

Koncern Siemens svoje poslovanje na področju podatkovnih omrežij in internet gesel širi s prevzemanjem več mladih visoko specializiranih podjetij v ZDA. Hkrati pa bo Siemens v boju za pridobitev vodilnega položaja na svetovnem trgu ustanovil tudi svoje podjetje v ZDA, ki se bo imenovalo Unisphere Solutions, so danes povedali predstavniki Siemensa.

Boeing bo češki Aero Vodochody popeljal na mednarodni trg

08. 03. 1999 12.49

Vodilni češki proizvajalec vojaških letal Aero Vodochody, ki je svoj razcvet doživel v železnem času po varšavskem paktu, namerava s sodelovanjem z Boeingom obuditi uspešno proizvodnjo. Boeing pa si je s tem zagotovil vstop na vzhod. Lani je Boeing kupil 35-odstotni delež Aero Vodochny in temeljito reorganiziral poslovanje.

Intra Lighting prejela licenco za znak ENEC

03. 03. 1999 16.03

Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) je novogoriškemu proizvajalcu svetil Intra Lighting, kot prvemu v Sloveniji, danes predal licenco za uporabo skupnega evropskega certifikacijskega znaka ENEC.

Večje število prejemnikov varstvenega dodatka

27. 02. 1999 10.06

Upravni odbor (UO) Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je na zadnji seji sprejel sklep o pogojih za pridobitev in uživanje pravice do varstvenega dodatka v letu 1999.

Ustanovili Slavaviakosmos

27. 02. 1999 09.09

Predstavniki Rusije, Ukrajine, Belorusije, Češke, Poljske in ZRJ so v Moskvi ustanovili mednarodno slovansko nevladno združenje Slavaviakosmos.

Termo uspešno v letu 1998

24. 02. 1999 17.28

Škofjeloški proizvajalec termičnih izolacij Termo je lani uspešno posloval, saj je ob prometu v višini 6,7 milijarde tolarjev ustvaril 381 milijonov tolarjev čistega dobička. Letos nameravajo poslovne rezultate še izboljšati, k temu pa naj bi pripomogel nedavno pridobljeni certifikat za proizvodnjo biorazgradljive kamene volne.

V Ramsauu predstavitev skupne kandidature za ZOI 2006

24. 02. 1999 08.25

Skupno kandidaturo avstrijske Koroške, Furlanije-julijske krajine in Slovenije za pridobitev organizacije zimskih olimpijskih iger leta 2006 so včeraj predstavili tudi v Ramsauu, na prizorišču svetovnega prvenstva zimskih olimpijskih iger leta 2006. Po govoru predsednika organizacijskega komiteja za kandidaturo Michaela Ausserwinklerja na snežnem stadionu v Ramsauu je manager kandidature Dieter Kalt v govoru navzoče opozoril na vse prednosti skupne kandidature in na pomembno idejo združevanja treh držav, kultur in jezikov, ki jih predstavlja kandidatura Celovca.

Od letos slovenska smučišča v konkurenci za znak kakovosti

20. 02. 1999 14.29

Slovenska smučišča se bodo z letošnjim letom lahko potegovala za znak kakovosti, s katerim bodo dokazovala enako kakovost oziroma primerljivost s tujimi alpskimi smučišči, ki ta znak že imajo.

Petrolova mreža maloprodajnih mest bogatejša za dva nova bencinska servisa

20. 02. 1999 10.45

Petrolova mreža maloprodajnih mest je bogatejša za dva nova bencinska servisa, in sicer v Štorah ter na postajališču Lopata na štajerskem kraku avtoceste. Naložba v novozgrajena servisa je vredna 480 milijonov tolarjev. Skupaj z nedavno odprtim novim bencinskim servisom v Slivnici pri Mariboru je to že tretja letošnja Petrolova pridobitev. Ta naftna družba ima zdaj 278 bencinskih servisov po Sloveniji in približno 73-odstotni tržni delež pri prodaji naftnih proizvodov.

Petrol odprl dva nova bencinska servisa

19. 02. 1999 15.26

Petrolova mreža maloprodajnih mest je od danes bogatejša za dva nova bencinska servisa, in sicer v Štorah ter na postajališču Lopata na štajerskem kraku avtoceste. Naložba v novozgrajena servisa je vredna 480 milijonov tolarjev.

Croatia banka ima blokiran žiro račun

13. 02. 1999 09.42

Croatia banka ima od včeraj zaradi negativnega stanja na žiro računu, ki znaša 6,5 milijona kun, blokiran žiro račun. Kot je povedal predsednik uprave banke, Ivan Tarle, se pri hrvaški narodni banki dogovarjajo za pridobitev likvidnostnega kredita, s katerim bi v obdobju enega leta premostili likvidnostne težave. V rdeče številke so zajadrali kljub temu, da jim nekatere banke dolgujejo veliko več kot znaša trenutno negativno stanje. Tarle zato poudarja, da je Croatia bank solventna banka.

Croatia banka ima blokiran žiro račun

12. 02. 1999 17.07

Croatia banka ima od včeraj zaradi negativnega stanja na žiro računu, ki znaša 6,5 milijona kun, blokiran žiro račun. Kot je povedal predsednik uprave banke, Ivan Tarle, se pri hrvaški narodni banki dogovarjajo za pridobitev likvidnostnega kredita, s katerim bi v obdobju enega leta premostili likvidnostne težave.

ISO 9002 prejelo podjetje Kemis

05. 02. 1999 15.51

V podjetju Kemis so konec lanskega leta izpolnili pogoje za pridobitev certifikata ISO 9002. Gre za zasebno podjetje, ki deluje na področju lepil, organske sinteze in na področju ekologije. Certifikat je danes iz rok direktorja Slovenskega instituta za kakovost (SIQ) Igorja Likarja prejel direktor podjetja Franci Lipovšek.

Mehiška Alestra bo investirala 100 milijonov dolarjev

05. 02. 1999 08.57

Mehiška družba za telefonske storitve na dolge razdalje Alestra, ki je v 49-odstotni lasti AT&T, namerava v prihodnjih dveh letih v pridobitev novih velikih naročnikov vložiti 100 milijonov dolarjev. Alestra je v zadnjem času že investirala 900 milijonov dolarjev in pokriva 14 odstotkov mehiškega telefonskega prometa na dolge razdalje ter ima milijon naročnikov. Alestra je v zadnjem času že uvedla mnoge novosti, s katerimi nameravajo pridobiti nove naročnike, predvsem večja podjetja.

Nova pridobitev kleti Vinakoper

28. 01. 1999 16.10

Po končanih večletnih posodabljanjih proizvodnje so v kleti Vinakoper na današnji slovesnosti, namenjeni predvsem poslovnim partnerjem koprskega vinarja, predstavili pravkar obnovljeni del kleti z novimi cisternami iz nerjaveče pločevine ter sodčki za zorenje vin po tehnologiji barrique.

Budweiser uradni sponzor piva v NBA

26. 01. 1999 09.48

Podjetje Anheuser- Busch Cos.Inc. je oznanilo, da bo postalo uradni sponzor piva najmočnejše košarkaške lige na svetu, NBA. Ta družba je dominirala v oglaševanju Super Bowla, finala v ameriškem nogometu. Družba je svojo večletno pogodbo napovedala že leta 1998, ker pa je prišlo do >>lockouta<< v ligi NBA, pa je svojo pogodbo oznanila šele v prejšnjih dneh.

Primakov za večji obrambni proračun

15. 01. 1999 11.41

Predsednik ruske vlade Javgenij Primakov je med današnjim obiskom v Sibiriji izjavil, da sta bistveni značilnosti osnutka ruskega proračuna za leto 1999 povečanje sredstev za obrambo na 3,8 odstotka BDP in socialna usmerjenost gospodarstva.

Minister Frlec sprejel delegacijo porabskih Slovencev

14. 01. 1999 17.13

Pred jutrišnjim prvim uradnim obiskom na Madžarskem je slovenski minister za zunanje zadeve Boris Frlec danes sprejel delegacijo porabskih Slovencev, ki ga je seznanila s svojim položajem ter dejavnostjo Zveze Slovencev na Madžarskem in slovenskih samouprav.

Natančno določanje oznake Made in USA

24. 12. 1998 08.23

Nova ameriška zvezna trgovinska komisija je na podlagi lanskih odločitev ameriške vlade natančno opredelila, kakšnim standardom morajo ustrezati izdelki za pridobitev oznake Made in USA. Navodila so namenjena predvsem varovanju potrošnikov, ki jih z lažnimi oznakami trgovci zlahka preslepijo. Kot določa komisija, morajo biti vsi ključni deli izdelka narejeni in sestavljeni v ZDA in delež tujega izvora je lahko le minimalen. Komisija sicer nima pristojnosti za preverjanje zahtev za pridobitev oznake Made in USA, vendar pa ima pooblastila za ukrepanje v primeru izdelkov z lažnimi oznakami.

Kinoteka v Ljubljani šteje 35 let

12. 12. 1998 14.08

Letošnji december je velik mesec za kinotečno dejavnost na Slovenskem. Dvorana Kinoteke na Miklošičevi cesti namreč obhaja 35 let obstoja. Obletnice se bo spomnila na štirinajstih ''prazničnih, pravljičnih dnevih'', ko bo moč videti kar okrog petdeset nepogrešljivih klasičnih del svetovne filmske zgodovine.

V letu in pol se je poročila sedemkrat

09. 12. 1998 09.33

Neka 30-letna Britanka si je brez dvoma zagotovila prostor v knjigah rekordov, saj se je v 16 mesecih poročila kar sedemkrat. S porokami je želela Susan Coates obiti zakon o priseljevanju. Vsi zakoni so bili sklenjeni le na papirju, saj je želela Susan svojim možem, ki so prihajali iz afriških držav, ''pomagati'', da bi pridobili dovoljenje za bivanje v Veliki Britaniji. Podjetna Britanka je od svojih soprogov za poroko iztržila 2.700 funtov (4.500 dolarjev), to pa še ni bilo vse. Od svojih mož je še naprej zahtevala denar in jim grozila, da v nasprotnem primeru ne bo sprožila ustreznih postopkov za pridobitev dovoljenja za bivanje pri britanskem notranjem ministrstvu. Skrivnost je policija odkrila po naključju. V četrti, kjer živi Coatsova, je namreč raziskovala umor. Zaslišala je tudi storilko, ob tem pa odkrila več poročnih dokumentov. Proces proti prevarantki so morali preložiti zaradi nujnega kirurškega posega, medtem ko so njeni trije možje, ki sicer prihajajo iz Sierre Leone, dobili od šest do devet mesecev zapora, nato pa jih čaka izgon iz države. Ostalih štirih soprogov doslej še niso izsledili.

Petletnica ustanovitve Ydrie Motors

08. 12. 1998 14.40

Spodnjeidrijska družba Ydria Motors je danes obeležila petletnico ustanovitve. Družba, katere 35-odstotni lastnik je Rotomatika, preostanek pa je v lasti nemškega podjetja Motoren Ventilatoren Landshut (MVL), je od leta 1994, ko je začela poslovati, podvojila količino izdelkov, lani pa je proizvodnja motorjev in črpalk prvič dosegla tri milijone kosov, s čimer se je prodaja vrednostno povzpela na 17,5 milijona nemških mark.