prihajajo
Znanih 16 ekip za Tour
24. 01. 2001 00.00
Organizatorji 88. kolesarske dirke po Franciji so že določili 16 moštev, ki bodo nastopili na letošnji dirki. Preostala štiri moštva za dirko, ki se bo začela 7. julija v Dunquerqueu, bodo določili do konca aprila. Med 16 že znanimi moštvi je največ francoskih, kar šest, po tri pa prihajajo iz Italije in Španije.
Delni umik vojaških sil iz Čečenije
22. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o delnem umiku zveznih enot iz Čečenije. Putin je obenem izdal ukaz o prenosu pooblastil za vojaško operacijo v Čečeniji z obrambnega ministrstva na zvezno obveščevalno službo, njen direktor Nikolaj Petrušev pa je tako dobil polna pooblastila. Putin je poudaril, da operacija v Čečeniji s tem ni končana, temveč da se bo nadaljevala z drugimi sredstvi, večja pozornost pa bo namenjena posebnim operacijam.
Nogomet kandidira za Nobelovo nagrado
22. 01. 2001 00.00
Najpomembnejša postranska stvar na svetu, nogomet, bo v kratkem morda deležen še večjega spoštovanja. Najpopularnejša športna igra na svetu je namreč zaradi promocije sožitja in razumevanja med narodi nominirana za letošnjo Nobelovo nagrado za mir.
Začetek šole slovenskega jezika
21. 01. 2001 00.00
Sedma zimska šola slovenskega jezika se bo začela v jutri, na Filozofski fakulteti v Ljubljani in bo trajala dva tedna. Udeležili se je bodo predvsem študentje in drugi tujci, ki živijo in delajo v Sloveniji ali pa to nameravajo v prihodnosti. Osnova Zimske šole so jezikovni tečaji, ki bodo vsak dan potekali med 9. uro in 12.30. Izbirni tečaji s področja konverzacije s fonetiko za začetnike, konverzacije za nadaljevalce in priprav na izpit iz znanja slovenskega jezika bodo tečajnikom na voljo med 14. uro in 15.30. Sestavni del šole je tudi spremljevalni program, v katerem želijo organizatorji udeležencem predstaviti slovensko državo in kulturo, so sporočili s Filozofske fakultete.
Pahor na srečanju Slovencev
20. 01. 2001 00.00
V Kobaridu je bilo popoldne že 31. novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. Predstavniki Slovencev Videmske pokrajine so prišli iz Nadiških in Terskih dolin, Rezije ter Kanalske doline. Poleg teh so se srečanja udeležili tudi Slovenci Goriške in Tržaške pokrajine ter predstavniki posvetnih in cerkvenih oblasti Slovenije in Italije. Slovenijo so predstavljali predsednik državnega zbora Borut Pahor, državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Magdalena Tovornik, poslanci državnega zbora RS, vsi trije župani posoških občin ter Zdravko Likar, načelnik upravne enote Tolmin. Namen srečanja v Kobaridu je, da se v ponovoletnem času srečajo Slovenci z obeh strani meje. Iz Italije vsako leto prihajajo župani obmejnih občin, predstavniki gorskih skupnosti, političnih strank, učitelji, slovenski duhovniki, predstavniki slovenskih kulturnih, gospodarskih, izseljenskih in športnih organizacij ter društev. Hkrati je to edino srečanje, kjer so navzoči predstavniki vseh političnih usmeritev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline.
Poslovilni govor Billa Clintona
19. 01. 2001 00.00
V svojem poslovilnem nagovoru Američanom iz ovalne pisarne Bele hiše je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj poudaril dosežke zadnjih osmih let ter izrekel tri opozorila za prihodnost, ki so bila posredna kritika nekaterim načrtom 43. predsednika ZDA Georga Busha ml. Tako je Clinton na prvem mestu opozoril pred neodgovorno fiskalno politiko, kar je bilo merjeno na Busheve napovedi o krepkem zmanjševanju davkov, v nadaljevanju pa poudaril, da morajo ZDA ohraniti vodilno vlogo v svetovni politiki ter pozval Američane, naj pozabijo na razlike in gradijo enotno nacijo.
Tovornikova v Beneški Sloveniji
17. 01. 2001 00.00
Državna sekretarka za Slovence po svetu in v zamejstvu Magdalena Tovornik je danes obiskala Beneško Slovenijo in Rezijo. Beneški Slovenci so Tovornikovi, ki jo je spremljala slovenska generalna konzulka v Trstu Jadranka Šturm Kocjan, predstavili težaven položaj slovenske manjšine v Beneški Sloveniji. Deželna vlada Furlanije Julijske krajine ji namreč odreka z deželnim zakonom priznano pravico obstoja. Beneški Slovenci so spregovorili tudi o svojih finančnih težavah, ki onemogočajo nemoteno delovanje slovenskih ustanov in za katere je kriva predvsem dežela Furlanija Julijska krajina, ker slovenski manjšini ne izplačuje dogovorjenih sredstev. Govorili so še o slabi vidnosti slovenske nacionalne televizije v Beneški Sloveniji in o čezmejnem sodelovanju s Slovenijo, od katerega si Beneški Slovenci veliko obetajo, ter o zakonu o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Enajsta generacija na blejski poslovni šoli
15. 01. 2001 00.00
Na blejski Poslovni šoli (IEDC) je začela s študijem enajsta generacija udeležencev mednarodnega podiplomskega študija managementa (International Executive MBA). Skupino 51 letošnjih udeležencev iz desetih držav, skoraj polovica jih je žensk, odlikuje visoka izobrazbena raven. V skupini slušateljev, med katerimi jih je kar dve tretjini iz tujine, je namreč več magistrov in doktorjev znanosti, udeleženci pa opravljajo različne poklice in imajo različne dosedanje delovne izkušnje. V podjetjih, v katerih delajo, jih večina zavzema vodilne položaje. Povprečna starost udeležencev je 33,4 leta, v povprečju pa imajo 9,2 leta delovnih izkušenj.
Slovenska manjšina v Italiji zaskrbljena
13. 01. 2001 00.00
V Jamljah pri Gorici je sinoči potekalo skupno srečanje, ki sta ga sklicali krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ). Srečanje je bilo sklicano zaradi zaskrbljenosti ob dejstvu, da so bili v pričakovanju zaščitnega zakona iz italijanskega državnega proračuna črtani denarni prispevki za manjšino. Gre za osem milijard lir za delovanje kulturnih ustanov Slovencev v Italiji, ki jih predvideva zakon za obmejna območja.
NATO vojaki se bojijo raka
04. 01. 2001 00.00
NATO bo Italiji pomagal raziskati razloge za smrt šestih italijanskih vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in premier Giuliano Amato sta od zavezništva zahtevala pojasnila in izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom, po tem ko je za levkemijo umrl že šesti Italijan, ki je služil na Balkanu. Visoki vojaški predstavnik poveljstva sil zveze NATO v Evropi, nameščenih v Monsu, je sicer kot zanemarljivo označil nevarnost, ki naj bi jo imelo za zdravje vdihavanje delcev osiromašenega urana v orožju, ki ga zavezništvo uporablja na Balkanu. Makedonski zavod za zdravstveno zaščito je zaradi novic o osiromašenem uranu napovedal okrepitev raziskav navzočnosti urana in torija v prsti, hrani in ozračju, posebej na območju blizu Kosovu.
V znamenju plesa in gledališča
03. 01. 2001 00.00
V Kristalni dvorani na Mestnem trgu v Škofji Loki bo danes ob 12. uri prva predstava - za 2. letnik Gimnazije Škofja Loka - Mednarodnega plesnega gledališča, ki ga sestavlja 14 mladih v starosti od 15 do 19 let in prihajajo iz šestih držav in različnih kulturnih ozadij. Predstavilo se bo z Diversity dance workshop (Plesno delavnico raznolikosti), ki odpira nove poglede na zastavljena družbena vprašanja. Plesna predstava za izven bo na sporedu jutri, v četrtek, ob 18. uri.
Bush prejema čestitke
14. 12. 2000 00.00
Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.
Srbi blokirali cesto Niš-Skopje
14. 12. 2000 00.00
Na jugu Srbije je kakih 3000 Srbov blokiralo glavno cesto Niš-Skopje in zahtevalo "pregon albanskih separatistov", ki nadzorujejo več vasi ob administrativni meji s Kosovom. Zahtevali so tudi ponovno odprtje ceste Bujanovac-Gnjilane, ki vodi do srbskih enklav na Kosovu. Nove oblasti Bujanovca, ki prihajajo iz vrst Demokratične opozicije Srbije (DOS), pri protestu niso sodelovale. Protestniki so zahtevali, da novo jugoslovansko vodstvo dosledno spoštuje resolucijo ZN 1244 o Kosovu in kot prednostno nalogo sprejme rešitev kosovskega vprašanja. Zahtevali so tudi srečanje z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, cestnih zapor pa ne nameravajo umakniti, dokler njihovih zahtev ne bodo uresničili. Zagrozili so tudi, da bodo zaprli tudi železniško progo proti Skopju. Član predsedstva Demokratske stranke Čedomir Jovanović je včeraj izjavil, da naj bi po njegovih informacijah albanski teroristi že pripravljali nov napad na območju občin Bujanovac in Preševo. To naj bi se zgodilo med volitvami 20. in 30. decembra. V zvezi s tem se je Zoran 195144inđić že pogovarjal s premierom Makedonije, predstavniki oblasti v Bolgariji in Grčiji ter s koordinatorjem Pakta za stabilnost Jugovzhodne Evrope, Bodom Hombachom. Po podatkih NATO se na območju nahaja „
Deklaracija o trgovini z ljudmi
13. 12. 2000 00.00
Slovenski notranji minister Rado Bohinc je danes v Palermu ob robu konference ZN, posvečene boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, podpisal deklaracijo Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo o preprečevanju trgovine z ljudmi na tem območju. Ob Sloveniji so jo podpisale še Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija.
Trimo povečal prodajo
05. 12. 2000 00.00
Trebanjski Trimo je v prvih desetih mesecih letošnjega leta ustvaril za 9,9 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je za 17,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček je dosegel približno 350 milijonov tolarjev. Letos pa se je predvsem spremenila struktura prodaje, saj je izvozni prihodek v omenjenem obdobju predstavljal 58 odstotkov celotnega prihodka in se je glede na enako lansko obdobje povečal kar za 50,1 odstotka. Trimo bo letošnje leto končal z realizacijo v višini 11 do 12 milijard tolarjev, dobiček pa bo presegel 400 milijonov tolarjev.
ZN odpustili šest svojih vojakov
29. 11. 2000 00.00
Policija Združenih narodov v BiH (IPTF) je zaradi neprimernega vedenja in kršenja pravil odpustila šest svojih pripadnikov. Ta odločitev je bila sprejeta po nedavni preiskavi, ki so jo enote ZN ob pomoči lokalne policije nedavno izvedle v treh bordelih na severozahodu BiH.
Banke odpisale več slabih posojil
25. 11. 2000 00.00
Šestnajst največjih japonskih bank je v obdobju od aprila do septembra letos odpisalo skoraj 15 milijard dolarjev slabih posojil. Odpisi so za to obdobje načrtovani znesek - 8,1 milijarde dolarjev - presegli kar za 86 odstotkov. Vseeno pa skupni znesek posojil, pri katerih kreditojemalci ne poravnavajo svojih obveznosti, ostaja visok - septembra so imele omenjene banke še za 155,2 milijarde dolarjev takšnih posojil.
Pri EHF izžrebali pare evropskih tekmovanj
21. 11. 2000 00.00
Na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju so izžrebali pare v evropskih tekmovanjih. Rokometašice Krima Neutro Robertsa bodo v najmočnejšemu evropskemu klubskemu tekmovanju - ligi prvakinj igrale v skupini D s špansko Valencio, ukrajinskim Spartakom iz Kijeva in madžarskim Gyoerem. Na Dunaju so prav tako izžrebali pare v drugih evropskih rokometnih pokalih. V pokalu pokalnih zmagovalcev se bodo v osmini finala rokometaši Mobitela Prul 67 pomerili s češko Duklo iz Prage, pred rokometašicami Olimpije in M-Degra Pirana pa sta v 3. krogu dvoboja s poljskim Lubinom oziroma ukrajinskim Brovarijem.
Nov izbruh nasilja
20. 11. 2000 00.00
Izraelska vlada se je sestala na izredni seji, na kateri so ocenili položaj po jutranji eksploziji bombe v Gazi, v kateri sta bila ubita dva izraelska civilista, deset pa je bilo ranjenih, med njimi več huje. Izraelski premier Ehud Barak je že izrazil globoko pretresenost zaradi napada na šolski avtobus. Palestinske avtonomne oblasti pod vodstvom Jaserja Arafata so že zanikale vpletenost v bombni napad in obenem obsodile incident in napovedale preiskavo o tem dogodku.
Razstava Petra Hergolda
18. 11. 2000 00.00
V koprski galeriji Loža je v okviru razstavnega projekta Moja in druge zgodbe te dni na ogled razstava Petra Hergolda z naslovom V gospodovem vrtu so koraki tišji. To je že četrta samostojna predstavitev v okviru omenjenega projekta, tudi tokratno razstavo pa spremlja katalog, ki bo v priložnostni mapi na koncu tvoril oblikovno zaključeno celoto. Besedilo za katalog je prispeval umetnostni zgodovinar in kritik Marko Košan, kustos razstave v Loži pa je Majda Božeglav - Japelj.
Clinton se ni mogel upreti partiji golfa
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se med bivanjem v Bruneju, kjer se je udeležil vrha Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), ni mogel upreti, da ne bi odigral hitre partije golfa.
Slovenska škofovska konferenca
14. 11. 2000 00.00
V Ljubljani poteka dvodnevno sedmo plenarno zasedanje Slovenske škofovske konference, ki se ga poleg slovenskih škofov udeležujejo tudi predstavniki škofovskih konferenc sosednjih držav, iz Hrvaške zadarski nadškof Ivan Prenđa, iz Madžarske pecski škof Mihaly Mayer, iz Italije pa tržaški škof Eugenio Ravignani. Celovško-krški škof Egon Kapellari se je že poslovil.
Obisk inšpekcije OPCW
06. 11. 2000 00.00
Na štiridnevni obisk v Slovenijo je prispela mednarodna inšpekcija Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW). Namen njenega obiska je preveriti kako pri nas spoštujemo s Konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju dopuščene aktivnosti v miroljubne namene povezane s kemikalijami iz Priloge o kemikalijah. Mednarodne inšpektorje bodo sprejeli predstavniki organov pristojnih za izvajanje konvencije v Republiki Sloveniji, to so Ministrstvo za zdravstvo - Urad za kemikalije RS, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za obrambo. Med njimi bo tudi direktorica Urada za kemikalije dr. Marta Ciraj, kot vodja vladne medresorske skupine za izvajanje konvencije ter stalna predstavnica Republike Slovenije pri Organizaciji za prepoved kemičnega orožja.
Policijski sindikat opozarja
03. 11. 2000 00.00
Predstavniki Policijskega sindikata Slovenije so na današnji novinarski konferenci opozorili na vse bolj nevzdržne razmere, povezane z varovanjem t.i. zelene meje zaradi nenehnega povečevanja števila tujih ilegalnih prebežnikov, ki prek Slovenije skušajo priti na Zahod. Čedalje večje število ilegalcev zahteva dodatno angažiranje policistov, številne nadure, ki niso izplačane, vlada pa ni storila ničesar, da bi ilegalne migracije zmanjšala, opozarjajo v policijskem sindikatu. Hkrati so vlado pozvali, naj čimprej ustrezno ukrepa. Protestno pismo o problematiki ilegalcev bodo vladi poslali v ponedeljek, v njem pa bodo zahtevali tudi njeno posredovanje pri vladah Madžarske in Hrvaške, ki za zaustavitev prebežnikov kljub obljubam nista storili ničesar.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Pogorevc pisal hrvaškim kolegom
26. 10. 2000 00.00
Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc je poslal pismo pomočniku hrvaškega notranjega ministra, ki je pristojen za uniformirano policijo, ker se kljub dogovoru, ki ga je Pogorevc dosegel s hrvaškim kolegom 4. septembra letos, število nezakonitih prebežnikov s hrvaške ne zmanjšuje.
Ljubljana gosti vse več tujih turistov
21. 10. 2000 00.00
V slovenskem glavnem mestu so v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležili več nočitev kot v enakem obdobju lani, zato bo po ocenah ljubljanskih turističnih delavcev tudi celoletni obisk prestolnice precej večji kot minulo leto, ko so v vsem letu zabeležili več kot 319.000 nočitev. Po podatkih ljubljanskega Turistično?informativnega centra (TIC) je bilo letos največ nočitev zabeleženih julija, in sicer nekaj manj kot 40.000, kar je za približno 25 odstotkov več kot julija lani, pri čemer je spodbudno predvsem to, da se je za skoraj 30 odstotkov povečalo število nočitev tujih gostov. Po besedah vodje Sektorja za turizem pri Oddelku za gospodarske dejavnosti in turizem MOL Barbare Zupanc je bil za Ljubljano do letošnjega leta značilen predvsem poslovni turizem, ki se sicer odvija preko vsega leta, zadnji podatki o nočitvah pa kažejo, da v Ljubljano vse bolj prihajajo tudi tisti "pravi" turisti in ne več samo poslovni gosti.
V BiH se je začela predvolilna kampanja
27. 09. 2000 00.00
Vodja misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Robert Barry je danes v Sarajevu uradno naznanil začetek predvolilne kampanje, ki bo trajala naslednjih 45 dni. Splošne volitve v BiH so napovedane za 11. november, na njih pa bodo državljani volili predsednika in podpredsednika Republike Srbske, poslance parlamenta Republike BiH ter parlamentov Federacije BiH in Republike Srbske.
Mednarodni seminar o ponarejanju denarja
25. 09. 2000 00.00
V Gotenici se je danes začel mednarodni seminar o ponarejanju denarja, ki ga je pripravil predstavnik nemškega Zveznega kriminalističnega urada, organizacijsko pa seminar poteka pod okriljem Generalne policijske uprave. Seminarja, ki bo potekal do petka, 29. septembra, se udeležuje 33 slušateljev, ki se ukvarjajo s kriminaliteto, povezano s ponarejanjem denarja. Udeleženci prihajajo iz Slovenije, Republike Srbske, Federacije BiH in Hrvaške.
Mednarodna razstava psov vseh pasem
23. 09. 2000 00.00
V Mariboru, v prostorih tamkajšnjega Kinološkega društva, danes in jutri poteka mednarodna razstava psov vseh pasem, ki je jubilejna, deseta po vrsti. Na razstavo je prijavljenih 1130 psov 180 pasem, ki prihajajo iz 17 evropskih držav, največ iz Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske. Ocenjevalo jih bo 12 sodnikov, od teh jih je sedem iz tujine. V Sloveniji je letos to največja razstava psov in hkrati tudi največja kinološka prireditev. Danes bodo na razstavi terierji, polarni psi, špici, lovski psi in hrti, jutri pa bo moč videti ovčarske in pastirske pse, doge in druge velike pse ter družne in spremljevalne pse.