priključitev
Negotova usoda počitniških domov na Hrvaškem
23. 10. 2000 00.00
Za slovenska podjetja in humanitarne organizacije, ki razpolagajo z okoli 35.000 ležišči v turističnih objektih v sosednji Hrvaški, 30. oktobra preneha veljati moratorij na delno neveljavnost hrvaške zakonodaje za slovenske lastnike, ki ga je vsako leto do letošnjega poletja oblikovala hrvaška vlada. Po tem datumu so po novem lastniki slovenskih turističnih objektov na Hrvaškem dolžni uskladiti poslovanje s hrvaško zakonodajo. To pomeni, da se morajo oblikovati kot gospodarski subjekti ali pa registrirati podružnice slovenskega gospodarskega subjekta, ki mora imeti značaj turistične dejavnosti in skladno z zakonom o gostinski dejavnosti pridobiti kategorizacijo objektov. Slovenski lastniki upravljajo z okoli 2000 počitniškimi domovi, stanovanji, apartmaji, bungalovi in hotelskimi naselji na Hrvaškem, ki sodijo v t. i. socialni oz. včasih imenovan sindikalni turizem. Slovenska podjetja in njihovi zaposleni so do zdaj lahko dopustovali v svojih enotah brez upoštevanja hrvaških zakonskih predpisov, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o gostinski dejavnosti in pravilnik o kategorizaciji objektov. Na Turistični zvezi Slovenije (TZS) menijo, da je nesmiselno odprodajati tovrstne turistične zmogljivosti, saj so praviloma na ugodnih lokacijah, njihova vrednost pa je podcenjena. Vrednost objektov socialnega turizma s pripadajočo infrastrukturo je ocenjena na 3,5 milijarde nemških mark. Ena izmed možnosti, ki jo imajo slovenski lastniki počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je tudi priključitev v smislu dokapitalizacije k že obstoječi gospodarski družbi na Hrvaškem. Nesmiselno pa je, da bi vsak lastnik ustanavljal podjetje na Hrvaškem, saj je za ustanovitev podjetja potreben osnovni kapital, poslovni prostor in mesto direktorja.
Kwasniewski prepričljivo zmagal
09. 10. 2000 00.00
Dosedanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je bil že v prvem krogu včerajšnjih predsedniških volitev vnovič izvoljen za predsednika države. Po podatkih, zbranih po preštetju glasovnic v 520 voliščih, je zbral 54,7 odstotka glasov. Po teh delnih izidih, ki jih je objavila poljska televizija TVP1, je nekdanji poljski zunanji minister Andrzej Olechowski s 17,6 odstotka glasov na drugem mestu. Na tretje mesto se je uvrstil vodja konservativnega zavezništva AWS-Solidarnost Marian Krzaklewski s 14,8 odstotka zbranih glasov. Kwasniewski je sinoči po zaprtju volišč dejal, da bo priključitev Poljske k EU prednostna naloga njegovega drugega petletnega predsedniškega mandata. Pri tem je poudaril, da ne govori le o gospodarski in politični dimenziji EU, temveč tudi o psihološki, saj se bodo morali Poljaki po njegovih besedah "pripraviti na novo igro".
Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.
Telefoniranje z dlančnikom
23. 09. 2000 00.00
Handspring, proizvajalec popularnega ročnega organizatorja Visor, je predstavil dodatek, ki bo dlančniku omogočil priključitev na internet in dodal funkcionalnost mobilnih telefonov. Delnice podjetja so po objavi novosti zrasle za dobrih 12 odstotkov.
Na mejah s Slovenijo ni železne zavese
23. 09. 2000 00.00
Pomočnik hrvaškega notranjega ministra za področje policije Vladimir Faber je v današnji izdaji zagrebškega Vjesnika odločno zanikal poročanje nekaterih hrvaških medijev, da slovenske obmejne oblasti od 1. septembra dalje na meji s Hrvaško izvajajo določila schengenskega sporazuma. Ob tem je poudaril, da za hrvaške državljane od 1. septembra ne veljajo nobeni posebni ukrepi in da v Slovenijo še vedno lahko vstopajo z osebnimi izkaznicami.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Cenejši zakup voda
07. 09. 2000 00.00
Minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm in predsednik uprave Telekoma
SSK in ZLSD o avnojskih sklepih
04. 09. 2000 00.00
Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Danijel
Telekom se bo pritožil
05. 08. 2000 20.43
Urad za varstvo konkurence je po skoraj enoletnem tuhtanju pred časom potrdil, da je Telekom Slovenije zlorabil svoj monopolni položaj na področju telekomunikacij, ker je neutemeljeno diskriminiral ponudbo internetnih storitev podjetja ABM. Telekom je že napovedal, da bo svoj prav dokazoval na sodišču, kar kaže, da primer še ne bo tako kmalu končan.
Telekom se bo pritožil
05. 08. 2000 00.00
Urad za varstvo konkurence je po skoraj enoletnem tuhtanju pred časom potrdil, da je Telekom Slovenije zlorabil svoj monopolni položaj na področju telekomunikacij, ker je neutemeljeno diskriminiral ponudbo internetnih storitev podjetja ABM. Telekom je že napovedal, da bo svoj prav dokazoval na sodišču, kar kaže, da primer še ne bo tako kmalu končan.
Telekom se bo pritožil
05. 08. 2000 00.00
Urad za varstvo konkurence je po skoraj enoletnem tuhtanju pred časom potrdil, da je Telekom Slovenije zlorabil svoj monopolni položaj na področju telekomunikacij, ker je neutemeljeno diskriminiral ponudbo internetnih storitev podjetja ABM. Telekom je že napovedal, da bo svoj prav dokazoval na sodišču, kar kaže, da primer še ne bo tako kmalu končan.
Bo Izrael priznal palestinsko državo?
13. 07. 2000 19.19
Ameriški posredniki iz Camp Davida so sporočili, da so se Izraelci in Palestinci danes v Camp Davidu začeli pogajati o glavnih spornih vprašanjih. Ameriški predsednik Bill Clinton zaenkrat ne bo predstavil lastnih idej za rešitev glavnih vprašanj - vprašanja statusa Jeruzalema, ki ga obe strani želita za prestolnico, meja palestinske države in treh milijonov palestinskih beguncev.
Clinton za čimprejšnji dogovor
29. 06. 2000 16.35
Ameriški predsednik Bill Clinton je na včerajšnji tiskovni konferenci v Washingtonu izpostavil nujnost čimprejšnje priprave izraelsko-palestinskega vrha. Po Clintonovem mnenju namreč Izrael in Palestinci ne bodo mogli rešiti vprašanj končnega statusa palestinskih ozemelj, če se njihovi voditelji ne bodo čimprej sestali na nevtralnem terenu, da bi sprejeli zadnje težke odločitve.
ZDA cenijo slovenski prispevek
29. 06. 2000 15.00
Slovenski obrambni minister Janez Janša se je včeraj udeležil zasedanja Transatlantskega foruma WEU v Washingtonu ter se pogovarjal z ameriškimi senatorji in načelnikom štaba združenih poveljstev, generalnom Sidneyjem Sheltonom. Bolj kot sama udeležba na transatlantskem forumu je bil Janšev obisk v Washingtonu, ki se bo danes nadaljeval na State Departmentu s pogovorom z državnim podsekretarjem Thomasom Pickeringom, ko bo minister lobiral za slovensko priključitev zvezi NATO.
Sprejem na obrambnem ministrstvu
23. 06. 2000 17.04
Obrambni minister Janez Janša je danes na ministrstvu za obrambo pripravil sprejem ob dnevu državnosti, na katerega so bili vabljeni člani koordinacijske skupine, ki je leta 1991 vodila obrambo Slovenije in svojci padlih v vojni za osamosvojitev. V svojem nagovoru je Janša poudaril, da so vsi, ki so se v takratnem kritičnem položaju odzvali klicu domovine, postavili temeljni kamen za današnjo suvereno državo.
Še več elektronskih naprav na spletu
15. 05. 2000 13.49
Podjetje Lantronix je predstavilo tretjo generacijo izdelkov, ki omogočajo priključitev elektronskih naprav, kot na primer prodajnih avtomatov, alarmnih sistemov in vremenskih postaj na splet.
Danci za priključitev EMU?
01. 05. 2000 12.25
Danska Socialdemokratska stranka je na sinočnjem izrednem kongresu z veliko večino podprla vključitev Danske v Evropsko monetarno in denarno unijo (EMU). Temu je nasprotovalo samo 15 od 501 delegata. Danski premier, predsednik socialdemokratov Poul Nyrup Rasmussen je poudaril, da EMU predstavlja določeno zaščito pred mednarodnimi finančnimi krizami in špekulacijami. Danci se bodo o vključitvi v EMU odločali na referendumu 28. septembra.
Internet uporablja 2,6 milijona Rusov
26. 04. 2000 07.43
Po podatkih neke ankete približno 2,6 milijona Rusov, od teh 40 odstotkov žensk, redno uporablja internet. Po podatkih ankete, ki jo je v prvih treh mesecih letošnjega leta na vzorcu 8000 ljudi izvedlo podjetje Comcon, so najbolj obiskane strani z zanimivostmi in brskalniki. Elektronsko poslovanje pa v Rusiji še vedno ostaja razmeroma nerazvito, saj ga trenutno uporablja le približno 100.000 ljudi. V preteklih mesecih je število priključitev na internet rahlo naraslo, tudi v primestnih območjih in na vasi. Še vedno pa je 20 odstotkov ruskih uporabnikov interneta iz Moskve.
Demirel sprejel Kwasniewskega
14. 04. 2000 20.04
Turški predsednik Suleyman Demirel je danes v Ankari sprejel poljskega kolega Aleksandra Kwasniewskega, ki je prispel na tridnevni obisk v Turčijo. Predsednika sta govorila predvsem o prizadevanjih obeh držav za članstvo v Evropski uniji.
Izšel prenovljen amis.komplet 3
10. 04. 2000 12.59
Amis.net, eden izmed največjih slovenskih ponudnikov interneta in internetnih storitev, je izdal popolnoma prenovljen amis.komplet 3, CD ploščo z orodji za priključitev v internet in z vsemi potrebnimi dodatki za izkoriščanje internetnih storitev. Plošča, natisnjena v 5.500 izvodih, je že na voljo, cena pa ostaja enaka.
Švedska za priključitev na svetovni splet
03. 04. 2000 07.47
Švedska vlada je napovedala, da bo prispevala 8,3 milijarde kron za projekt, s katerim želi zagotoviti, da bi bili v naslednjih dveh letih vsi prebivalci Švedske, tudi tisti v najbolj oddaljenih pokrajinah, priključeni na internet.
Izraelci in Palestinci niso dosegli dogovora
14. 02. 2000 14.28
Izrael in Palestinci včeraj niso dosegli okvirnega dogovora o dokončnem statusu zasedenih ozemelj, kar predvideva sporazum iz Šarm el-Šejka. S tem se je iztekel rok za dosego tega dogovora.
Izrael in Palestinci brez dogovora
13. 02. 2000 11.51
Izrael in Palestinci tudi danes niso dosegli okvirnega dogovora o dokončnem statusu zasedenih ozemelj, kar predvideva sporazum iz Šarm el-Šejka. Danes se je namreč iztekel rok za dosego tega dogovora.
Otok Anjouan želi neodvisnost
27. 01. 2000 13.15
Prebivalci otoka Anjouan so se po sinoči objavljenih uradnih podatkih na nedeljskem referendumu s skoraj 95 odstotki glasov izrekli proti podpisu sporazuma iz Antanariva, ki predvideva priključitev otoka k preostalemu delu otočja Komori v okviru federacije.
Pogovori o članstvu Kitajske v WTO
24. 01. 2000 13.52
V Bruslju so se začeli pogovori med predstavniki Evropske unije in Kitajske o kandidaturi slednje za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).
Anderlič o Novem Demosu
12. 01. 2000 18.33
Vodja poslanske skupine LDS Anton Anderlič je v izjavi za STA povedal, da osnutek sporazuma o Novem Demosu, ki sta ga včeraj sprejela izvršilna odbora SDS in SKD, ni v ničemer presenetil največje vladne stranke. Po njegovih besedah sta namreč SDS in SKD že daljše obdobje opozarjali, da je prišel čas za Novi Demos.
Pokopali zadnjega Maistrovega borca
03. 01. 2000 19.45
Na pobreškem pokopališču v Mariboru so danes z vojaškimi častmi pokopali zadnjega Maistrovega borca iz štajerske metropole Friderika Kralja, ki je ob koncu prve svetovne vojne sodeloval v bojih za severno slovensko mejo ter za priključitev Maribora Sloveniji.
Povpraševanje po Nokiinih WAP mobilnih telefonih
27. 12. 1999 16.13
Povpraševanje kupcev po Nokiinih WAP mobilnih telefonih, ki omogočajo brezžično priključitev na internet, precej presega ponudbo, so sporočili iz največjega svetovnega proizvajalca mobilnih telefonov Nokie.
Večji kapital družbe Žito
20. 12. 1999 18.26
Skupščini delničarjev Žito prehrambene industrije in družbe Žito Pekarstvo in testeninarstvo sta danes potrdili pripojitev. Na skupščini je bilo prisotnega okoli 54 odstotkov kapitala, delničarji pa so skoraj soglasno sprejeli sklep o pripojitvi in spremembi statuta družbe. Osnovni kapital družbe Žito se bo z združitvijo povečal za 112,8 milijona tolarjev. Prehrambena družba Žito je tako naredila prvi korak v okviru reorganizacije sistema, ki je ključni pogoj za nadaljnjo rast in razvoj družbe.
Bo Holzmann postal del večje družbe?
15. 12. 1999 19.27
Nemški koncern Holzmann, ki je nedavno ubežal krempljem stečaja, bi lahko po mnenju svetovalca koncerna Rolanda Bergerja postal del kake večje družbe. Kot Berger poudarja v pogovoru za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, bodo po skupščini 30. decembra letos postale banke dolžnice 65-odstotne lastnice zadolženega koncerna. Na skupščini bodo delničarji glasovali, najprej o zmanjšanju potem pa o povečanju osnovnega kapitala družbe.