primanjkljaja
Camdessus na obisk v Rusijo
01. 12. 1998 11.56
Mednarodni denarni sklad je dal določene nasvete glede reševanja ruske krize. Strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada pa ne morejo najti rešitev glede proračuna, nezainteresiranosti investitorjev.
V Tokiu delnice spet padajo
19. 11. 1998 09.19
Potem, ko je indeks Nikkei na tokijski borzi že v dopoldanskem delu poslovanja padel za 71,52 točke oziroma pol odstotka in torej dopoldansko poslovanje zaključil na 14.527,71 točke, se je trend nadaljeval tudi v popoldanskem delu, tako da je danes Nikkei ob zaključku poslovanja pristal na 14.354,46 točke, kar je 244,77 točke oziroma 1,7 odstotka nižje kot včeraj.
Ruska centralna banka: do konca leta naj bi natisnili 40 do 50 milijard rubljev
24. 09. 1998 12.27
Spričo hude finančne krize se je ruska centralna banka zavzela za to, da bi do konca leta natisnili 40 do 50 milijard rubljev (5 do 6,25 milijard nemških mark) za kritje proračunskega primanjkljaja, je danes poročala agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na poročilo centralne banke na prvi uradni vladni seji pod vodstvom novega premiera Jevgenija Primakova.
Ruska centralna banka: do konca leta naj bi natisnili 40 do 50 milijard rubljev
24. 09. 1998 11.55
Spričo hude finančne krize se je ruska centralna banka zavzela za to, da bi do konca leta natisnili 40 do 50 milijard rubljev (5 do 6,25 milijard nemških mark) za kritje proračunskega primanjkljaja, je danes poročala agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na poročilo centralne banke na prvi uradni vladni seji pod vodstvom novega premiera Jevgenija Primakova.
Hrvaška zabeležila večji primanjkljaj v zunanji trgovini
07. 09. 1998 07.59
Hrvaški zunanjetrgovinski primanjkljaj se je v juliju povečal na 432 milijonov dolarjev z junijskih 412 milijonov dolarjev. Po podatkih državnega statističnega zavoda je na povečanje primanjkljaja vplivalo povečanje uvoza v istem mesecu s 765 na 781 milijonov dolarjev in zmanjšanje izvoza s 353 na 349 milijonov dolarjev. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je hrvaški zunanjetrgovinski primanjkljaj povzpel na več kot 2,37 milijarde dolarjev, kar pa je manj kot v lanskem primerljivem obdobju, ko je dosegel 2,47 milijarde.
Mednarodna menjava Severne Koreje postaja živahnejša
21. 08. 1998 08.04
Mednarodna trgovina s Severno Korejo je v letu 1997 zrasla na 2,5 milijarde dolarjev, in sicer z 2,2 milijarde, kolikor je znašala v preteklih treh letih, so sporočili japonski predstavniki za trgovino. Izvoz Severne Koreje v letu 1997, ko navajajo predstavniki Japonske organizacije za zunanjo trgovino, je prvič v štiriletnem obdobju presegel magično številko milijarde dolarjev, saj je ob 21-odstotnem porastu znašal 1, 03 milijarde dolarjev. V enakem obdobju je za 3,5 odstotka na 1,47 milijarde dolarjev zrasel tudi uvoz, kar pomeni, da je imela Severna Koreja glede na leto 1996 za 22,2 odstotka manjši trgovinski primankljaj, natančneje 447,66 milijona dolarjev primanjkljaja. Največji trije trgovinski partnerji sicer ekonomsko osamljene Severne Koreje so Kitajska, Japonska in Južna Koreja. Trgovina z Japonsko je tokrat že drugo leto zapored upadla, medtem ko Severna Koreja ohranja trgovinski presežek z Japonsko, ki dosega 78,34 milijona dolarjev. V prvi polovici letošnjega leta je trgovina med Severno Korejo in Kitajsko, Japonsko ter Južno Korejo upadla za 30 odstotkov na 483,6 milijona dolarjev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Izvoz v omenjene tri države je upadel za 40 odstotkov na 153 milijonov dolarjev, uvoz pa za 23 odstotkov na 330,6 milijona. V prvi polovici leta 1998 je Severna Koreja z največjimi tremi trgovskimi partnerji zabeležila trgovinski primankljaj v višini 177,7 milijona dolarjev. Po navedbah Japonske organizacije za mendarodno trgovino pričakujejo padec mednarodne menjave tudi v letošnjem letu.
Nemčija: rekordna vrednost zunanjetrgovinskega presežka
19. 08. 1998 07.58
Nemško gospodarstvo bo letos, kot vse kaže, doseglo rekordno vrednost zunanjetrgovinskega presežka. Kot sporoča nemški statistični urad, se je v prvem polletju leta ta v primerjavi z istim časom lani povečal za 22 odstotkov in je znašal 66,4 milijarde nemških mark. Nemška podjetja so v prvi polovici leta v tujino izvozila blago v vrednosti 474,1 milijarde nemških mark, kar pomeni 11,5-odstotno rast, medtem ko je bilo uvoženo blago vredno 407,7 milijarde nemških mark in je bilo od lanskega višje za 9,1 odstotka. Kljub vsemu pa so v polletju v nemški plačilni bilanci zabeležili primanjkljaj v vrednosti 0,7 miljard nemških mark, ki je predvsem posledica primanjkljaja v storitveni bilanci ter negativnega stanja transferjev in premoženjskih prihodkov.
Prodaja med diktaturo nagrabljenih nepremičnin
12. 08. 1998 08.03
Hiše, vile in druge nepremičnine tesnih sodelavcev pokojnega filipinskega diktatorja Ferdinanda Marcosa v vrednosti 23,7 milijona dolarjev bodo prodali na dražbi. Prodajo organizira odbor za privatizacijo pod vodstvom ministra za finance Edgarja Espiritua.
Washington Post: ZRJ na robu gospodarskega zloma
10. 08. 1998 08.35
Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je s svojo politiko in vojno na Kosovu zabredla na rob gospodarskega zloma, piše časnik Washington Post, ki ga povzema neodvisna jugoslovanska agencija Beta.
Mednarodni denarni sklad je Rusiji odsvetoval devalvacijo rublja
30. 06. 1998 08.54
Ruski voditelji so po mnenju predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dovolj sposobni, da bodo preprečili devalvacijo svoje valute, ki bi le še poglobila ekonomsko krizo v tej državi. Rusija mora pred devalvacijo rublja rešiti problem proračunskega primanjkljaja, poudarjajo predstavniki IMF, saj bi slednja povečala maloprodajne cene, to pa bi vodilo v socialne nemire. Devalvacija rublja lahko Rusiji prinese le še dodatne gospodarske težave, menijo predstavniki IMF. Mednarodni denarni sklad je Rusija zaprosila za posojilo v višini 10 milijonov dolarjev, ki jih država potrebuje za krepitev svojih deviznih rezerv, potrebnih za kritje državnih obveznic in uravnavanje tečaja rublja.
Filipini: Padec primanjkljaja v blagovni menjavi
20. 05. 1998 08.10
Filipinski primanjkljaj v blagovni menjavi je v prvih treh mesecih letos padel za 58 odstotkov, na 1,22 milijarde dolarjev, v primerjavi z 2,89 milijarde v lanskem letu, je v četrtek sporočila vlada iz Manile. Zmanjšanje blagovnega primanjkljaja je dober znak, vendar analitiki še vedno poudarjajo dosedanje ekonomsko nazadovanje zaradi regionalne valutne krize. Po podatkih nacionalnega statističnega urada za mesec marec je izvoz narasel za 23 odstotkov, na 2,47 milijarde dolarjev, medtem ko je uvoz padel za 11 odstotkov, na 2,61 milijarde dolarjev. Zmanjšanje uvoza analitike zelo skrbi, saj podjetjem, ki so večinoma uvozno odvisna, pada proizvodnja.
Skokovita rast britanskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja
30. 04. 1998 08.26
Britanski zunanjetrgovinski primanjkljaj je februarja dosegel najvišjo raven v zadnjih osmih letih. Povzpel se je na 2,20 milijarde funtov, kar je skoraj dvakrat več kot januarja letos, ko je znašal 1,13 milijarde funtov, je sporočil državni urad za statistiko. Strokovnjaki so pričakovali, da se bo zunanjetrgovinski primanjkljaj povzpel na 1,7 milijarde funtov. K nepričakovani rasti primanjkljaja pa je prispeval predvsem visok tečaj funta, ki je bistveno podražil britanski izvoz.
Kohl: Dobri pogoji za stabilnost evra
21. 04. 1998 13.26
Nemški kancler Helmut Kohl je evropsko denarno unijo označil kot "najpomembnejšo odločitev po združitvi Nemčij". Predpogoji za stabilnost evra "še nikoli niso bili tako dobri kot danes", je dejal kancler na današnji javni seji parlamentarnih odborov za finance in evropska vprašanja.
Italijanska vlada sprejela predlog proračuna
18. 04. 1998 10.41
Italijanska vlada je včeraj sprejela osnutek proračuna za leto 1999. Finančni zakon za prihodnje leto stremi predvsem k zmanjšanju javnega primanjkljaja za 13.500 milijard lir brez povečanja davkov. 9500 milijard lir naj bi pridobili z zmanjšanjem javnih izdatkov, 4000 milijard lir pa z večjim davčnim prilivom po zaslugi uspešnega boja proti davčnim goljufijam in nezakonitemu delu.
Češka vlada se bo morala zadolžiti
30. 03. 1998 12.32
Češka vlada se bo morala v prihodnjih nekaj letih v državi in tujini najverjetneje zadolžiti za približno 110 milijard kron, da bi pokrila izgube v državnih družbah in institucijah za sanacijo bank, je napovedal češki finančni minister Ivan Filip. Minister bo ta teden vladi predstavil analizo, po podatkih katere so pokrite in nepokrite izgube, ki izvirajo iz neizplačanih terjatev v procesu transformacije, ob koncu minulega leta dosegle 170 milijard kron. Ker je pričakovati, da bo del teh terjatev kljub temu ostal neporavnan, bo vladi ostalo 107,6 milijarde kron primanjkljaja, zatrjuje minister Filip, ki priporoča, da bi ta primanjkljaj preoblikovali v standardni državni dolg v obliki obveznic in posojil. Glavnina omenjenih izgub je bila ustvarjena v dveh institucijah za sanacijo domačih bank ter državni banki. Izdajanje državnih obveznic in tuja posojila pa bi znatno povečala skupno zadolženost države. Vendar pa minister Filip meni, da večja stopnja zadolženosti ne bo ogrozila finančnega položaja ali kreditnega ratinga države, saj ne gre za problem, ki bi bil češki vladi neznan.
Trgovinski primanjkljaj največji v tem desetletju
24. 03. 1998 16.01
Oddelek za trgovino pri ameriški administraciji je sporočil, da je trgovinski primanjkljaj ZDA v januarju znašal 12 milijard dolarjev, kar je 1,1 milijarde več kot decembra 1997 in največ v tem desetletju. Glavni razlog za povečanje primanjkljaja je azijska finančna kriza, zaradi katere se je zmanjšalo popraševanje po ameriškem blagu v tem delu sveta. Ameriška administracija je zato ponovno pozvala japonsko vlado, naj poveča stimulacije domačemu gospodarstvu. Skupni japonski trgovinski presežek se je od februarja preteklega leta do letošnjega februarja povečal za 88,7 odstotkov in znaša skupaj 9,8 milijarde dolarjev. Presežek Japonske v trgovanju z ZDA pa je porasel za 32,9 odstotka in znaša 4,1 milijarde dolarjev.
Srečala sta se Drnovšek in Arhar
03. 03. 1998 18.32
Predsednik vlade Janez Drnovšek se je danes srečal z guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem. Na pogovoru sta sodelovala tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik in minister za finance Mitja Gaspari. Pogovarjali so se o ekonomskih in monetarnih ciljih v letošnjem letu, pri čemer so potrdili skupno usmeritev in prizadevanja vlade in Banke Slovenije, da letošnja inflacija ne bi presegla osmih odstotkov, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Februarski presežek v zunanji trgovini Južne Koreje
03. 03. 1998 09.10
Južna Koreja je februarja prvič zabeležila zunanjetrgovinski presežek v višini več kot treh milijard dolarjev. Po podatkih ministrstva za industrijo in energijo je izvoz februarja dosegel 11,39 milijarde dolarjev, uvoz pa 8,09 milijarde dolarjev. V primerjavi z lanskim februarjem se je izvoz povečal za 21,6 odstotka, medtem ko se je uvoz zmanjšal za skoraj 29,5 odstotka. Južna Koreja je imela februarja lani 2,12 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Vrednost izvoza se je po podatkih ministrstva povečala predvsem zaradi razvrednotenja domače valute ter prodaje zlatih palic v vrednosti več kot milijarde dolarjev.
Nemčija, Francija in Italija zrele za evro
27. 02. 1998 11.27
Nemčija, Francija in Italija glede na višino primanjkljajev v svojih proračunih za leto 1997 sedaj izpolnjujejo pogoje za vstop v Evropsko denarno unijo (EMU). Z deficitom v višini 2,7 odstotka domačega bruto proizvoda Nemčija in Italija ostajata pod dovoljenim deležem treh odstotkov.
Kitajska leta 1997 zabeležila presežek v blagovni menjavi z EU
06. 02. 1998 08.52
Kitajska je lani prvič po petih letih ponovno zabeležila presežek v blagovni menjavi z Evropsko unijo. Presežek izvoza nad uvozom je lani znašal 4,62 milijarde ameriških dolarjev, potem ko je Kitajska še leto poprej v trgovanju s članicami EU zabeležila za 40 milijonov dolarjev primanjkljaja. Po podatkih državne tiskovne agencije Xinhue je vzrok za pozitivno trgovinsko bilanco v močnem zmanjšanju uvoza strojev iz teh držav. Obseg menjave med Kitajsko in evropsko petnajsterico se je lani povečal za 8,3 odstotka. Kitajska s članicami EU opravi že preko 13 odstotkov celotnega obsega zunanje trgovine.
Španija in Italija bosta neposredno udeleženi pri uvedbi evra
22. 01. 1998 16.15
Španija in Italija bosta po besedah francoskega premiera Lionela Jospina neposredno udeleženi pri uvedbi skupne evropske valute. Jospin je v sinočnji oddaji francoske televizije poudaril, da je v zvezi z evrom dosegel uskladitev gospodarske politike udeleženih držav v Svetu za evro. Gospodarsko politiko njegove vlade pa ne bo pogojevala uvedba evra, temveč potreba po omejevanju proračunskega primanjkljaja.
V četrtek na obisku v Sloveniji avstrijski minister za gospodarstvo
20. 01. 1998 15.21
V Sloveniji se bo v četrtek in petek mudil avstrijski zvezni minister za gospodarstvo Hannes Farnleitner, ki se bo sestal z gostiteljem, ministrom za ekonomske odnose in razvoj Marjanom Senjurjem, ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo, v petek pa ga bo sprejel tudi predsednik vlade Janez Drnovšek.
Padec bolgarskega bruto domačega proizvoda
19. 01. 1998 10.10
Bolgarski bruto domači proizvod je v letu 1997 padel za 7,4 odstotka in tako nadaljeval negativna gibanja iz leta 1996, ko se je že zmanjšal za 10,9 odstotka. Finančni minister Muravei Radev je neugodne rezultate pripisal nesposobnosti prejšnje socialistične vlade, ki je morala odstopiti maja lani. Po njegovi oceni je padec kljub temu v skladu z makroekonomskimi cilji, za katere so se dogovorili z Mednarodnim denarnim skladom. Lanskoletna inflacija je v Bolgariji znašala 578,6 odstotka, kar je po Radevovih besedah le malo več od načrtovanih 566 odstotkov. Bolgarski finančni minister je ob tem kot pozitivne dosežke omenil stabilizacijo inflacije in zmanjševanje proračunskega primanjkljaja.
Nižji zunanjetrgovinski presežek Peruja
03. 01. 1998 14.36
Peru je v prvih desetih mesecih leta 1997 zabeležil za 1,25 milijona ameriških dolarjev primanjkljaja v blagovni menjavi s tujino, kar je po podatkih carinske uprave 26 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 1996. Vrednost uvoza je med januarjem in oktobrom lani znašala 6,95 milijarde dolarjev, medtem ko je perujsko gospodarstvo v istem času izvozilo za 5,7 milijarde dolarjev blaga.
Za 130 milijard tolarjev privatizacijskega primanjkljaja
28. 11. 1997 00.00
Privatizacijski primanjkljaj se giblje med 130 in 140 milijardami tolarjev, so ocenili na včerajšnjem neformalnem sestanku kandidatov za medresorsko komisijo, ki naj bi spremljala prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam. Sestanka so se udeležili predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavnosti, pooblaščenih investicijskih družb, Slovenske razvojne družbe, Agencije za privatizacijo in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vodil ga je državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer, ki je povedal, da naj bi se primanjkljaj deloma pokril iz prodaje delnic podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, deloma pa iz privatizacije državnega premoženja, na katero priprave v vladi že potekajo.
Svet RTV je sprejel sklep o 12-odstotnem povišanju naročnine
27. 11. 1997 16.48
Svet RTV Slovenija je na današnji 37. redni seji zahteval, da se vlada jasno opredeli do nekaterih bistvenih statusnih vprašanj, od katerih sta odvisna nadaljnje normalno delovanje in poslovanje RTV Slovenija. Ugotovili so, da je imel zavod do oktobra 545 milijonov tolarjev primanjkljaja, kar je 200 milijonov več, kot je bilo načrtovano. Svet RTV je sprejel tudi predlog za povišanje naročnine za 12 odstotkov od februarja dalje.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.