prioriteta
Nato zavrača delitev Makedonije
23. 06. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je danes v Bruslju zavrnil vse poskuse delitve Makedonije. Poudaril je, da vojaki zveze Nato ne bodo sodelovali pri delitvi države, in sicer niti pri vzpostavitvi, niti pri nadzoru demarkacijskih črt. Vendar pa je po njegovih besedah zavezništvo pripravljeno sodelovati pri zbiranju in uničevanju orožja, ki bi ga po političnem dogovoru predali albanski skrajneži. Robertson je še poudaril, da je politični dialog, katerega cilj so realistične reforme, edini izhod iz krize v Makedoniji.
Evropejci o vrhu v Goeteborgu
21. 06. 2001 00.00
Nedavni vrh Evropske unije v Goeteborgu je z določitvijo okvirnega časovnega načrta za izvedbo širitve, v katerem je predvidel konec pristopnih pogajanj z najbolje pripravljenimi kandidatkami v letu 2002, leto 2004 pa opredelil kot ciljni datum vstopa prvih novih članic, za vse strani v procesu prinesel izziv, da zastavljeni cilj dosežejo. Tako je raven zavez iz Goeteborga danes ocenil švedski veleposlanik v Sloveniji John Christer Ahlander, ko je skupaj z vodjo delegacije Evropske komisije v Sloveniji Ericom van der Lindnom ter Samijem Godartom, veleposlanikom Belgije, ki bo julija od Švedske za pol leta prevzela predsedovanje uniji, spregovoril o rezultatih vrha.
Mesić v Teheranu
19. 06. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je prvi dan uradnega obiska v Teheranu zatrdil, da si Hrvaška želi zbližanja z islamskimi državami. "Ob izboljšanju odnosov s sosedami in hitri vključitvi v Evropsko unijo, je naša prioriteta tudi zbližanje z neevropskimi državami, najprej z islamskimi," je dejal Mesić po srečanju z iranskim predsednikom Mohamedom Hatamijem. Iran je označil kot prijateljsko državo, Hatamija pa povabil na obisk v Zagreb.
Slovenija ob dnevu Evrope
09. 05. 2001 00.00
Letošnji dan Evrope, ki sovpada z 10-letnico slovenske samostojnosti, je priložnost, da Slovenci razmislimo o dosežkih v stoletju, ko smo združili praktično oba velika zgodovinska projekta: slovensko državnost in vstop med družino enakopravnih narodov in držav. Načela EU, njena politična, varnostna usoda in tudi prispodoba prihodnosti so prostor, v katerem bodo Slovenke in Slovenci uresničevali svoje vizije v prihodnosti in reševali tudi svoje probleme, sta dejala minister za evropske zadeve Igor Bavčar in vodja pogajalcev z EU Janez Potočnik. Po njunem mnenju je Slovenija je danes bliže EU, kot je bila kdajkoli prej.
Javna tribuna o vstopu Slovenije v EU
07. 05. 2001 00.00
Vstop v Evropsko unijo je nedvomno nova priložnost za Slovenijo, so s takšnimi ali drugačnimi besedami in kljub nekaterim pomislekom ocenili udeleženci javne tribune, ki sta jo z željo po širši razpravi o vprašanjih slovenskega vključevanja v EU ob začetku letošnjega Evropskega tedna ob dnevu Evrope, 9. maju, pripravila delegacija Evropske komisije v Sloveniji ter vladni urad za informiranje. Članstvo v EU je zunanjepolitična prioriteta Slovenije in pri njenem doseganju je država uspešna, vendar jo na poti čaka še nekaj ovir in ob prednostih mora država nedvomno računati tudi na težave, ki jih bosta prinesla tako pot kot tudi vstop v unijo, je pokazala razprava, v kateri so sodelovali dva veleposlanika, dva ministra, dva profesorja, pogajalec, poslanec in občinstvo.
Besedilo brez soglasja ZLSD
14. 04. 2001 00.00
V ZLSD poudarjajo, da besedilo izhodišč za pogajanja s Svetim sedežem, ki jih je vlada sprejela v četrtek, med koalicijskimi partnerji ni bilo usklajeno. Stranka, kot trdi vodja njene poslanske skupine Miran Potrč, ni dala nikakršnega soglasja za odločanje na odboru vlade ali na vladi. Nasprotno, zahtevala je nadaljnje koalicijsko usklajevanje. Odločitev vlade, ki je ob izrecnem nasprotovanju ministrov ZLSD sprejela neusklajeno besedilo, je po Potrčevih besedah slaba za Slovenijo, popravki, ki so bili doslej narejeni, pa so nezadostni. V ZLSD trdijo, da predlagana vsebina pogajalskih izhodišč za sporazum s Svetim sedežem kljub nekaterim popravkom omogoča katoliški cerkvi v Sloveniji delovanje neodvisno od slovenske zakonodaje. Miran Potrč je za 24 ur povedal, da "omogoča še vedno opredelitev posebnega položaja Rimskokatoliške cerkve nasproti drugim verskim skupnostim in jasno je, da na podlagi tega sporazuma katoliška cerkev pričakuje in lahko tudi zahteva posebne sporazume, ki bodo urejali vprašanje verouka v šolah, vprašanje položaja cerkve v nekaterih zavodih, vprašanja davkarije, vprašanja denacionalizacije in podobnega." Po njegovih besedah je to poseg v avtonomnost slovenske države in omogoča privilegiran položaj katoliške cerkve. Vatikanski sporazum tudi ni dogovorjena prioriteta zunanje politike, trdijo v ZLSD, sklenitvi sporazuma ne nasprotujejo, menijo pa, da se z njegovim sprejetjem ne mudi in da mora biti prvi interes vsakega sporazuma interes Slovenije in njena ustavna ureditev, ne pa interesi posameznih strank ali njihovih prvakov. Združena lista bo, je napovedal Potrč, nadaljevala z aktivnostmi, da se ne sprejme v tej obliki.
Pahor o odnosih s Hrvaško
06. 04. 2001 00.00
Prvi mož Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in predsednik DZ Borut Pahor je kot sinočnji gost na poslanskem večeru velenjskega podžupana in člana združene liste Bojana Kontiča poudaril, da je letošnje leto ugodno za ureditev odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško. Obe državi, tako Pahor, trdita, da se zavzemata za rešitev vseh težav, vendar je dejstvo, da Slovenija za Hrvaško ni zunanjepolitična prioriteta številka ena. Za nas pa je ureditev odnosov s Hrvaško na prvem mestu, saj si želimo vstopiti v Evropsko unijo že v prvem krogu.
Rupel danes v Washingtonu
28. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes popoldne v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Več denarja za raziskovalne dejavnosti
21. 02. 2001 00.00
Evropska komisija je danes predlagala, naj EU za novi okvirni program raziskovalnih dejavnosti, ki bo tekel v obdobju od 2003 do 2006, nameni 17,5 milijarde evrov, kar je za 17 odstotkov več od sredstev, namenjenih za potekajoči področni program (1998-2002). Evropa želi postati vodilna na področju novih tehnologij in ustrezno financiranje raziskovalnih dejavnosti na tem področju je ključno za izpolnitev zastavljenega cilja, je predlog Bruslja argumentiral evropski komisar za raziskovalne dejavnosti Philippe Busquin.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Potrdili novega ministra za energijo
19. 01. 2001 00.00
Le nekaj ur po zaslišanju je odbor ameriškega senata za energijo in naravne soglasno potrdil Spencerja Abrahama za novega ministra za energijo v administraciji novoizvoljenega predsednika Georga Busha ml. Na zaslišanju je Abraham odgovarjati predvsem na vprašanja povezana s sedanjo energetsko krizo v Kaliforniji, ter o tem, kako namerava izboljšati varnost v jedrskih laboratorijih v Los Alamosu.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Kacin sprejel Sardelića
05. 01. 2001 00.00
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Celestina Sardelića. V središču pogovora so bili predvsem načini reševanja odprtih vprašanj med državama in širitev Evropske unije. Kacin je v pogovoru poudaril, da je za Slovenijo strateško pomembna prioriteta izhod na odprto morje, in sicer teritorialni izhod v mednarodne vode. Ob tem je izrazil razumevanje za interes Hrvaške po ohranitvi meje z Italijo, pa tudi prepričanje, da bosta državi lahko poiskali kompromisno rešitev.
Slovenija ponudila 180 vojakov
21. 11. 2000 00.00
Slovenija je danes Evropski uniji za izvajanje prihodnjih evropskih vojaških misij ponudila okrog 180 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije. Slovensko ponudbo je na srečanju obrambnih ministrov EU s kolegi iz petnajstih partnerskih evropskih držav, od tega 13 kandidatk za članstvo, v Bruslju predstavil državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Obisk generala Ralstona v Sloveniji
17. 10. 2000 00.00
Generala Ralstona so sprejeli predsednik države Milan Kučan, premier Andrej Bajuk, obrambni minister Janez Janša in načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar, kateremu je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi dejal, da je zelo zadovoljen z napredkom v slovenskih oboroženih silah.
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
Sodelovanje IMF in Svetovne banke
07. 09. 2000 00.00
Danes sta v Washingtonu predstavila skupno vizijo za tesnejše sodelovanje med organizacijama
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.
Zdravstvo bo prioriteta proračuna
31. 07. 2000 18.13
Ministrstvo za zdravstvo je Pediatrično kliniko uvrstilo med prioritetne naloge v prihodnjem obdobju, je danes v pogovoru z vodstvom klinike poudaril minister za zdravstvo Andrej Bručan ter ob tem izrazil pričakovanja, da bo zdravstvo tudi ena od prioritet prihodnjega državnega proračuna. Minister Bručan je izrazil še pričakovanje po podpori in razumevanju poslancev državnega zbora, ki so sprejeli zakon o izgradnji Pediatrične klinike in imajo v okviru proračunske razprave tudi možnost nameniti zadostna finančna sredstva za čimprejšnjo realizacijo izgradnje nove Pediatrične klinike v Ljubljani.
Zadovoljstvo ob stabilnosti cen
06. 07. 2000 07.41
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg je poudaril, da ostaja stabilnost cen še naprej glavna prioriteta držav, ki so uvedle evro. Ohranitev stabilnosti cen bi omogočila nadaljevanje gospodarske rasti in s tem povečevanje števila delovnih mest, je danes povedal Duisenberg pred Evropskim parlamentu v Strasbourgu.
Pismo predsedniku DZ Podobniku
26. 05. 2000 18.00
Poslanska skupina LDS se pridružuje predsednici odbora DZ za notranjo politiko in pravosodje Darji Lavtižar Bebler (LDS), ki je v današnjem pismu predsedniku DZ Janezu Podobnika in vodjem poslanskim skupin opozorila na nesklepčnost sej odbora. Kot so sporočili s poslanske skupine LDS, bi morali nedavna opozorila predstavnikov Evropske komisije o počasnem delu DZ vzeti resno.
Kacin s predstavnikoma izraelskega zunanjega ministrstva
16. 05. 2000 15.49
Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin je danes sprejel pomočnika generalnega direktorja na izraelskemu ministrstvu za zunanje zadeve Šimona Steina in prvega sekretarja na izraelskemu veleposlaništvu v Sloveniji s sedežem na Dunaju Michaela Lotema, so sporočili iz DZ.
Slovenija naj bi se EU pridružila med prvimi
20. 04. 2000 18.18
Delegacija Evropske komisije v Sloveniji v današnjem sporočilu za medije poudarja, da je po mnenju komisije Slovenija na poti, da se Evropski uniji pridruži med prvimi.
Stranke za evropsko zakonodajo
31. 03. 2000 08.16
Koordinacija parlamentarnih strank za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo je nocoj za zaprtimi vrati razpravljala o podpori pri sprejemanju t. i. evropske zakonodaje v državnem zboru v letošnjem volilnem letu, še posebej pa po napovedanem izstopu SLS iz vlade. Kot so po seji povedali predsedniki strank, pripravljenost za usklajevanje slovenske zakonodaje s pravnim redom EU obstaja oziroma ostaja še naprej, ob tem pa tudi pomislek, ali bo v zapletenih notranjepolitičnih razmerah obsežen program usklajevanja mogoče uresničiti.
Ruske sile nadzirajo vse več ozemlja
15. 02. 2000 16.52
Tudi danes so odmevale eksplozije raket in letalskega bombardiranja na južnem gorovju v Čečeniji. Rusija tako počasi prevzema nadzor nad večino čečenskega ozemlja. Po navedbah ruskih virov naj bi se na goratem področju nahajalo še okoli 8.000 čečenskih upornikov.
Proračun končno sprejet
21. 01. 2000 21.06
Poslanci so končno sprejeli proračun za letošnje leto. Če pogledamo kam bo šla večina denarja, je Slovenija socialna država, ki gradi ceste do reformiranega kmetijstva.
Boj za strpnost je boj za človečnost
17. 11. 1999 11.26
Sekretariat OZN je v torek izdal poslanico generalnega sekretarja Kofija Annana ob mednarodnem dnevu strpnosti, v kateri je Annan boj za strpnost označil kot boj za samo človečnost. Generalni sekretar je izrazil priznanje vsem, ki so dali svoja življenja v boju za strpnost in človekove pravice. ''Čeprav je bilo tole najbolj krvavo stoletje, pa je po drugi strani glede spoštovanja človekovih pravic doseženega veliko. Diskriminacija, rasizem, seksizem in homofobija so bili poraženi v večih krajih in na več načinov, kot kdajkoli prej v človeški zgodovini,'' je zapisal Annan.
Tudi trilaterala se širi proti Vzhodu
12. 11. 1999 20.03
Udeleženci mednarodnega posveta o petem koridorju in trilateralnega srečanja državnih sekretarjev MZZ Slovenije, Madžarske in Italije so danes v Trstu poudarili, da je peti koridor bistven element politike povezovanja srednje in vzhodne Evrope, ki naj bi izboljšal kakovost življenja v mestih in regijah. Trilaterala se širi še na druge države srednje in vzhodne Evrope; v Trstu je namreč sodelovala tudi Ukrajina.
Nova stanovanjska politika
08. 10. 1999 18.59
Minister za prostor in okolje Pavel Gantar je na današnji novinarski konferenci skupaj z direktorjem Stanovanjskega sklada RS Edvardom Ovnom predstavil elemente nove stanovanjske politike, ki bodo omogočili lažji dostop do stanovanj, tako neprofitnih kot lastniških stanovanj. Elementi nove stanovanjske politike so namreč odraz odnosov v vladi in ministrstvu za okolje in prostor (MOP), kjer je v okviru okolja na prvem in drugem mestu stanovanjska prioriteta, je dejal minister Gantar.