pripombe
Srbska delegacija naj bi pripravila lastni osnutek sporazuma o Kosovu
19. 03. 1999 08.02
Potem ko je delegacija kosovskih Albancev včeraj v Parizu podpisala mirovni sporazum kontaktne skupine o Kosovu, je srbska delegacija predstavila svoj lastni osnutek političnega dogovora o Kosovu, se je izvedelo pri srbski delegaciji.
Mirovni sporazum o Kosovu podpisali samo kosovski Albanci
19. 03. 1999 08.00
Po večtedenskih prizadevanjih mednarodne skupnosti je delegacija kosovskih Albancev na mirovnih pogajanjih v Parizu v četrtek podpisala mirovni sporazum o Kosovu. Srbi, ki še vedno zavračajo podpis, pa so znova poudarili, da enostranski podpis s strani kosovskih Albancev ne pomeni ničesar. Srbska delegacija naj bi po podpisu predložila kontaktni skupini svoj osnutek političnega sporazuma, ki upošteva srbske pripombe, saj naj bi kosovski Albanci podpisali ''dokument, ki ne pomeni dogovora.'' Predstavnik francosko-britanskega sopredsedstva mirovne konference o Kosovu je že zanikal, da bi srbska delegacija kontaktni skupini predložila omenjeni osnutek. V mednarodnem kongresnem centru Kleber, kjer so po večtedenski prekinitvi drugi krog mirovnih pogajanj začeli v ponedeljek, so sporazum podpisali štirje vodilni člani delegacije kosovskih Albancev, njen vodja Hashim Thaqi ter Ibrahim Rugova, Veton Surroi in Rexhep Qosja. Kot priči sta sporazum podpisala samo dva mednarodna posrednika - ameriški Christopher Hill in evropski Wolfgang Petritsch, ruski posrednik Boris Majorski pa ne.
Svet za kulturo o dveh pravilnikih
05. 03. 1999 16.34
Svet za kulturo vlade RS je obravnaval predloga dveh pravilnikov, ki sodita med izvedbene akte na podlagi zakona o javnem interesu na področju kulture oz. zakona o društvih. Zaradi nesklepčnosti seje so se na predlog predsednika Jureta Mikuža dogovorili, da bodo zbrane pripombe dopolnili še z morebitnimi mnenji na seji nenavzočih članov in jih nato vse posredovali predlagatelju, ministrstvu za kulturo.
Kosovski Albanci nasprotujejo novemu predlogu mirovnega sporazuma
19. 02. 1999 11.04
Delegacija kosovskih Albancev, ki sodeluje na pogajanjih o prihodnosti Kosova v Rambouilletu, nasprotuje najnovejšemu predlogu mirovnega sporazuma, ki so jim ga ponudili mednarodni posredniki, piše prištinski dnevnik v albanskem jeziku Koha Ditore.
Delegaciji na pogajanjih o Kosovu prejeli končni osnutek načrta
18. 02. 1999 19.51
Posredniki mednarodne skupnosti za Kosovo so delegacijama Srbov in kosovskih Albancev danes v Rambouilletu izročili osnutek mirovnega sporazuma o Kosovu v končni obliki, ki naj bi ga strani odobrili do sobote do 12. ure.
EU začasno ustavlja pomoč Rusiji v hrani
11. 02. 1999 11.05
Evropska komisija je začasno ustavila vse priprave na pošiljanje pomoči v hrani Rusiji, ker naj bi ta država postavljala ''neupravičene'' zahteve. Glede na vire v Bruslju je imela Moskva pripombe nad kvaliteto hrane, ki jo je EU nameravala v glavnem dobaviti iz svojih intervencijskih zalog.
Zakon o glavnem mestu je potreben
19. 01. 1999 15.59
Položaj glavnega mesta in njegovo razmerje z državo je treba urediti v posebnem pravnem aktu, ki bi poleg določil v predlaganem zakonu vseboval še dodatna vsebinska dopolnila. S tem so se strinjali sogovorniki na današnjem sestanku ljubljanske županje Viktorije Potočnik s predlagateljem zakona o glavnem mestu poslancem Cirilom Ribičičem in nekaterimi poslanci, izvoljenimi v volilnih enotah občine Ljubljana, ter predstavniki vladne službe za lokalno samoupravo.
Federacija BiH zavrnila podpis sporazuma s Hrvaško
16. 11. 1998 17.56
Federacija BiH je danes zavrnila podpis sporazuma o posebnih odnosih s Hrvaško kot tudi sporazuma o uporabi pristanišča Ploče v Bosni in Hercegovini in prehodu skozi Neum, ki sta ga obe strani s posredovanjem mednarodne skupnosti pred dvema tednoma parafirali v Zagrebu.
Predavanje o vlogi nacionalnih parlamentov v evropskih integracijskih procesih
16. 10. 1998 13.53
Državni svet je v sodelovanju z Evropsko komisijo oziroma njenim uradom za tehnično pomoč v parlamentu pripravil. Vodja oddelka tehnične pomoči (TAIEX) Bridget Czarnota je med drugim poudarila, da so potrebe držav kandidatk za EU zelo raznolike, zato delajo na osnovi povpraševanja. Kljub temu, da lahko ponudimo pomoč, pa na koncu vse ostane na ramenih držav kandidatk, ki imajo vse težave s sprejemanjem in izvajanjem zakonodaje, je poudarila Czarnota. Vodja službe za Evropske zadeve v francoskem parlamentu Jean Laporte pa je med drugim opozoril, da morajo vlade informirati svoje parlamente, upoštevati njihove pripombe in jih nato zagovarjati v Bruslju. Opozoril je še na številne akte EU, s katerimi se soočajo posamezni parlamenti, kar 1100 letno. Ker so besedila predvsem tehnične narave, je potrebna tehnična pomoč parlamentom na tej stopnji, ki jo lahko nudijo državni uslužbenci.
Na internetu odslej tudi domača stran Ustanove Sklada za izgradnjo nove pediatrične klinike
25. 08. 1998 16.04
Na internetu odslej tudi domača stran Ustanove Sklada za izgradnjo nove pediatrične klinike Ljubljana, 25. avgusta (STA) - Predstavniki Ustanove Sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike so na današnji novinarski konferenci predstavili domačo stran na internetu ter pokrovitelje - podjetja Trzinka, Anni, Microsoft in Siol - ki so omogočili pripravo te strani. Obiskovalci domače strani bodo lahko med drugim spoznali aktivnosti omenjene ustanove v preteklih letih, načrte za prihodnost, organe ustanove, poleg tega pa jim bodo na voljo tudi aktualne novice, ki jih bodo snovalci domače strani sproti dopolnjevali.
Izšel prevod Kosovelovih Integralov
20. 08. 1998 14.24
Društvo slovenskih pisateljev je izdalo prevod Kosovelove pesniške zbirke Integrali ''26. Pesmi sta v angleščino prevedli Nike Kocijančič Pokorn in Katarina Jerin, prevode pa je pregledal Philip Burt.
Vse več pobud za varuha človekovih pravic
05. 08. 1998 16.07
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je na današnji novinarski konferenci - katere osrednja tema so bile pravice oseb, ki jim je bila odvzeta svoboda, ter pogoji, v katerih preživljajo svojo kazen - poudaril, da je urad v letošnjih prvih sedmih mesecih prejel približno 2000 novih pobud, kar je za 13 odstotkov več glede na enako lansko obdobje, toda kljub temu ni večjih zastojev pri njihovem reševanju.
Do pričeske kar prek interneta
08. 07. 1998 09.34
Frizer Josep Maria Urbea iz Barcelone nudi strankam strokovne nasvete kar prek interneta. Stranke morajo le skenirati svojo fotografijo, odgovoriti na nekaj vprašanj v zvezi s kakovostjo las, izberejo si lahko določen stil (na voljo so klasičen, športen ali ekstravaganten) in plačati 3000 pezet (okoli 20 dolarjev) na Urbejev račun. Če želijo, lahko stranke dodajo tudi svoje pripombe, kot na primer: ''Sovražim striženje!'' Čez dva dni lahko naročniki na zaslonu svojega računalnika vidijo, kakšni bi bili videti s pričeskami, ki jih predlaga Urbea. Vsak naročnik prejme največ štiri predloge. Špansko ministrstvo za kulturo in izobraževanje je bilo nad zamislijo podjetnega frizerja navdušeno, zato se je odločilo, da jo uvrsti v program izobraževanja frizerjev.
Orwell je ovajal svoje komunistične kolege
07. 07. 1998 11.53
George Orwell - avtor, ki je svet opozoril pred Velikim bratom in policijo, ki bere misli - je kot vladni informator oddelek za protikomunistično propagando v britanskem zunanjem ministrstvu oskrbel s seznamom ''neizjasnjenih'' komunistov. Seznam, na katerem je več znanih literarnih in političnih osebnosti, kot so Charlie Chaplin, Bernard Shaw in Stephen Spender, bodo prvič objavili ta teden, in sicer kot del nove izdaje Orwellovih del v 20 knjigah. Kot je nedavno poročal britanski časnik Daily Telegraph, je na seznamu več kot 130 imen znanih in neznanih ljudi, zapisanih po abecednem vrstnem redu, dodane pa so tudi Orwellove pripombe, v katerih ocenjuje slabost posamezne osebnosti. Imen kakih 30 ljudi, ki so še živi in so na seznamu, ne bodo objavili. Da je bil Orwell vladni informator, se je izvedelo že pred dvema letoma, ko so oblasti omogočile dostop do arhivov iz časa Državnega arhiva v Kewju. In kaj je Orwell zapisal o Shawu? ''Ni zaupanja vreden, saj je ''zanesljivo proruski, v vseh glavnih vprašanjih.''
RIS na internetu
19. 06. 1998 15.33
Anketa po WWW poteka letos že tretjič. V letu 1996 smo prejeli 1,300 odgovorov, v letu 1997 pa že 3,500. V prvih 14 dneh ankete se je letos anketiralo že 4000 slovenskih uporabnikov Interneta, pričakujemo pa preko 6000 zbranih anket. Glede na število rednih uporabnikov Interneta v Sloveniji je zato anketa RIS ena najbolj odzivnih anket na svetu. Anketa omogoča uvid v praktično vsa aktualna vprašanja povezana z Internetom. Z njeno pomočjo lahko zato podrobno spoznamo značilnosti populacije, ki v Sloveniji uporablja Internet.
Parlamentarna komisija zadovoljna z dopolnitavmi pravil fundacije za šport
10. 06. 1998 10.54
Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije je po zahtevanih dopolnitvah podprla predlog za izdajo soglasja k pravilom Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Hoja v krogu - pot k iskanju sebe
21. 05. 1998 08.19
Labirint je sicer namenjen prikrivanju prave poti, vendar pa človek, ki hodi v krožnem labirintu, doživi ravno nasprotno: v njem namreč najde svoj mir in pravo mesto. To psihološko metodo uporabljajo v vse več bolnišnicah v ZDA, je v zadnji izdaji zapisal tednik Focus. "Najprej je bilo slišati pripombe, da hoja v krogih lahko zmoti notranjo zbranost," je povzel vodja zdravstvenega centra California Pacific v San Franciscu, v nasprotju s tem pa pacienti trdijo, da se jim v labirintu povrne notranji mir.
Župani posoških občin zadovoljni z zakonom
08. 05. 1998 16.35
Na ministrstvu za okolje in prostor so danes županom občin Bovec, Kobarid in Tolmin predstavili osnutek zakona o popotresni obnovi Posočja, s katerim naj bi letos namenili v potresu prizadetim krajem štiri milijarde tolarjev, v prihodnjem letu pa dve do tri milijarde tolarjev, je dejal minister za okolje in prostor Pavel Gantar. Odziv županov do zakona je bil po njegovih besedah pozitiven. Pozvali so jih, da svoje pripombe pripravijo do ponedeljka, ko bo zakon predložen v vladni postopek.
Podgane uživajo v žgečkanju
06. 05. 1998 09.16
Znanstveniki sicer že dolgo poznajo dejstvo, da se podgane lahko smejejo, vendar pa je nek raziskovalec na državni univerzi v Bowling Greenu odkril, da so glodalci, v katerih večina ljudi vidi umazano nadlogo, prav igrivi in se radi žgečkajo. Znanstveniki na omenjeni univerzi so hihitanje podgan snemali s pomočjo detektorja za slepe miši, ki registrira visokofrekvenčne zvoke, ki jih ljudje ne slišimo. Samo hihitanje pa so spodbudili z žgečkanjem. "Slišalo se je kot na otroškem igrišču," je povedal psihobilog Jaak Panksepp, ki je predlagal eksperiment. Panksepp se ne zmeni za pripombe ljudi, češ da je njegovo raziskovanje smešno, saj je njegov cilj skrajno resen - odkrivanje biološkega izvora radosti.
Nadzorni svet Nafte Lendava o reorganizaciji in sanaciji
08. 04. 1998 17.11
Nadzorni svet Nafte Lendava je razpravljal o predhodnih rezultatih študije o utemeljenosti modernizacije rafinerije, ki jo je izdelalo britansko podjetje Arthur Andersen. Sklenil je, da bo zbrane pripombe posredoval avtorjem za pripravo končnega poročila. Po oceni nadzornega sveta so vse dosedanje študije zadosten temelj za odločitve lastnikov, ki jih je potrebno sprejeti čim prej. Iz lendavske Nafte so sporočili, da je nadzorni svet na včerajšnji seji sklenil, da bo skupščini Nafte Lendava posredoval elaborata o reorganizaciji družbe. Pri tem sta predstavnika države in zaposlenih vztrajala pri hkratni obravnavi reorganizacije in sanacijskega programa, ki mora razrešiti tudi vprašanje starih obveznosti Nafte Lendava.
Več sredstev, namenjenih za avtoceste?
01. 04. 1998 15.55
Državni zbor je dopoldanski del redne seje v celoti namenil splošni razpravi o rebalansu nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji, ki je v hitrem zakonodajnem postopku, predvideva pa skoraj stoodstotni dvig vrednosti progama iz 2,17 milijarde dolarjev na 4,1 milijarde.
Predstavniki kosovskih Albancev se niso pojavili
16. 03. 1998 12.51
Predstavniki kosovskih Albancev se niti danes ob 11. uri, za katero jim je srbska vlada tretjič poslala vabilo na pogovor, niso pojavili v poslopju pokrajinskega izvršnega sveta v Prištini. Povabilu pa so se odzvali predstavniki turške, muslimanske in romske narodne manjšine s Kosova.
Strategija Slovenije za vstop v zvezo NATO
26. 02. 1998 17.06
Strategijo Slovenije za vstop v zvezo NATO, katere predlog je vlada potrdila na današnji seji, bosta slovenski zunanji in obrambni minister predvidoma 11. marca v okviru poglobljenega individualnega dialoga z zavezništvom v Bruslju predstavila Severnoatlantskemu svetu (NAC), v katerem so veleposlaniki držav članic.
Diplomacija mora delovati na diskreten način
13. 01. 1998 17.45
Zunanji minister Boris Frlec je z maksimo, da "mora diplomacija delovati na diskreten način" na svoji prvi novinarski konferenci v Ljubljani - izvzemši srečanja z novinarji neposredno po prevzemu funkcije septembra lani - posredno odgovoril na pripombe v javnosti o domnevni zaprtosti zunanjega ministrstva. Misel je podkrepil z besedami, češ da "zunanje ministrstvo ne spi" in da "se ne želi skrivati". Dosežke slovenske zunanje politike v letu 1997 je označil za "presenetljivo dobre", saj "presegajo naša realna pričakovanja", leto 1998 pa bo po njegovem "eno najtežjih", tako na notranjepolitičnem kot na zunanjepolitičnem področju. Napovedal je začetek pogajanj z Evropsko unijo 12. marca v Veliki Britaniji, intenziviranje dialoga z zvezo NATO, oblikovanje nove trilaterale na osi Dunaj-Ljubljana-Zagreb predvidoma marca, aktivno vlogo v SECI-ju, "nadaljevanje konstruktivnega dialoga z vsemi sosedami" in "rekonstrukcijo ministrstva".
Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo
17. 12. 1997 15.22
Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.
Kdaj bodo Italijani priznali združitev Nemčije?
13. 11. 1997 00.00
Pri izdelavi novega italijanskega kovanca za 1.000 lir je prišlo do hude napake, saj je na njem natisnjen zemljevid Evrope, na katerem Nemčiji manjka vzhodni del. Kot piše časnik Corriere della Sera, je na kovancu nemška vzhodna meja podobna tisti iz leta 1990, pred združitvijo obeh Nemčij. Kovanec je v obtoku od torka. Podoben je kovancu za 500 lir, le da je malo večji in obrobljen z zlato barvo. Kovnice so izdelale že sto milijonov kovancev z napako, do božiča pa naj bi jih v obtok dali še 180 milijonov. Na pripombe glede kovanca so odgovorni odgovorili, da gre za stilno razlago meja, vendar so obljubili, da bodo preverili, če je morda le prišlo do napake.