pripoved
Nova lutkovna predstava Mini teatra Ljubljana
22. 01. 2000 11.00
V novem lutkovnem gledališču na ljubljanskem gradu pripravlja Mini teater Ljubljana v nedeljo, 23. januarja, predstavo z naslovom Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, so sporočili iz Mini teatra Ljubljana.
Stripi Andreja Štularja v Trnovem
18. 01. 2000 12.43
KUD France Prešeren v ljubljanskem Trnovem gosti stripe 33-letnega Andreja Štularja. Na razstavi pod naslovom Lustri, ki jo bodo ob projekciji avtorjevih kratkih filmov odprli drevi ob 21. uri, se Kranjčan predstavlja s prerezom svojega desetletnega stripovskega snovanja. Junaki Štularjevih stripov so ljudje iz delavskih naselij, brezposelni, begunci in drugi posamezniki z roba družbe.
Knjižni prvenec Veselke Šorli Puc
11. 01. 2000 08.07
V Peterlinovi dvorani v Trstu so včeraj zvečer na prvem letošnjem večeru Društva slovenskih izobražencev (DSI) predstavili knjižni prvenec znane slikarke in umetnostne esejistke Veselke Šorli Puc z naslovom Zgodbe z repom in glavo. Knjigo, ki stane 18.000 lir, je izdala in založila tržaška založba Mladika, spremno besedo je napisala dr. Helga Glušič, za likovno opremo je poskrbela sama avtorica, tiskana pa je bila v tiskarni Graphart v Trstu. Na nocojšnji predstavitvi je ob avtoričini prisotnosti o delu spregovorila prof. Marija Cenda, medtem ko je Matejka Maver podala nekaj odlomkov iz knjige.
Izšla slikanica Martin Krpan z Vrha
22. 12. 1999 16.28
V okrogli dvorani Delove stolpnice so danes predstavili 46. slovensko izdajo Levstikovega Martina Krpana, slikanico, ki jo je ilustrirala mlada diplomantka Akademije za likovno umetnost Suzana Bricelj, izdalo pa časopisno in založniško podjetje Delo. Obenem so predstavili tudi črnobelo tipografijo o Martinu Krpanu, ki jo je tudi oblikovala mlada ilustratoka.
Umrl ameriški pisatelj Joseph Heller
13. 12. 1999 21.16
Na svojem domu v East Hamptonu je sinoči v starosti 76 let umrl ameriški pisatelj Joseph Heller, znan predvsem po svojem romanu Kavelj 22, s katerim je določil paradoks frustracijskega stanja, v katerem je lahko nekdo ujet zaradi nasprotujočih si pravil in pogojev.
Prvine grške tragedije v novem filmu producentske hiše Disney
02. 11. 1999 08.15
Producentska hiša Disney pripravlja snemanje 70 milijonov dolarjev vrednega filma o resnični usodi samotarskega matematika Teda Kaszynskega, ki so ga zaradi niza napadov leta 1998 obsodili na dosmrtno ječo. Nekdaj bleščeči matematik se je namreč 1978 podal v sveti boj proti tehnologiji in napredku in začel v neki hribovski koči v ameriški zvezni državi Montana izdelovati bombe, ki jih je potem pošiljal po pošti. Najpogostejši prejemniki njegovih pošiljk so bili univerzitetni delavci in študentje, s čimer si je Kaszynski prislužil vzdevek ''Unabomber''. Največ pozornosti v Disneyjevem filmu pa kljub temu ne bo prejel Ted, temveč njegov brat David, ki je poblaznelega matematika tudi razkril. Po besedah nekega Disneyevega predstavnika je namreč David pravi ameriški heroj, ki se razdvojen med ljubeznijo do brata in dolžnostjo, odloči za slednje. Pripoved tako vsebuje vse prvine grške tragedije, pojasnjujejo pri Disneyju.
Jesenski program založbe Učila
30. 09. 1999 16.48
Tržiška založba Učila je predstavila štiri knjižne novosti iz svojega jesenskega programa: Pripoved o Ani Frank avtorice Mirjam Pressler in knjigo o odraščajočih dekletih Sodobna Ofelija avtorice Mary Pipher, obe v prevodu Urške Pajer, ter knjigi Zlata pravila za srečno življenje avtorice Cherie Carter-Scott in Modrost starega učitelja Mitcha Alboma, obe je prevedla Andreja Blažič Klemenc.
Nagrada filmskih kritikov Kiarostamiju
11. 09. 1999 18.56
Na 56. beneškem filmskem festivalu so danes razglasili prvega nagrajenca. Mednarodno nagrado filmskih kritikov (FIPRESCI) je dobil film Iranca Abbasa Kiarostamija Šli bomo z vetrom (Le vent nous emportera).
Življenje je lepo Benignija kandidat Italije za oskarja
08. 11. 1998 09.56
Film Življenje je lepo (La vita e bella) Roberta Benignija bo uradni kandidat Italije za ameriško filmsko nagrado oskar za tuji film, je sporočilo italijansko nacionalno združenje filmske industrije (Anica). Film je ''čaplinovska'' pripoved o koncentracijskih taboriščih v času nacizma, ki je ob številnih italijanskih nagradah na festivalu v Cannesu maja prejel tudi veliko nagrado žirije.