pripravljenost
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Svet Evrope ponudil ZRJ denarno pomoč
17. 10. 2000 00.00
41 ministrov za izobraževanje držav članic Sveta Evrope je danes v poljskem Krakovu z deklaracijo potrdilo pripravljenost, da bodo ZR Jugoslaviji namenili obsežno denarno pomoč za prenovo izobraževalnega sistema, predvsem pri reformi visokega šolstva in poučevanju zgodovine v osnovnih in srednjih šolah. Ministri, po mnenju katerih proces tranzicije v Jugoslaviji še zdaleč ni končan, so Srbijo in Črno goro povabili k udeležbi pri izobraževalnih projektih v JV Evropi. Med drugim so želeli, da bi Svet Evrope pomagal ZRJ pri sprejetju novih predpisov na področju izobraževanja, potem ko so leta 1998 ukinili srbski zakon o univerzah, ki ga je predvsem Zveza evropskih univerz označila za grobo kršitev evropskih predpisov o akademski svobodi in avtonomije univerz. Zasedanja se udeležuje tudi slovenski minister za šolstvo in šport Lovro Šturm.
Izrael pripravljen na premirje
15. 10. 2000 00.00
Izraelski minister za regionalno sodelovanje Šimon Peres je danes izjavil, da je izraelska vlada pripravljena na takojšnje premirje in na nadaljevanje mirovnih pogajanj s Palestinci. Peres se je danes dopoldne udeležil sestanka izraelske vlade, namenjenega pripravam na jutrišnji palestinsko-izraelski vrh v Egiptu. Po ocenah Peresa bi moralo ob morebitnem dogovoru v Šarm el-Šejku popolno premirje začeti veljati v 12 urah, da bi se lahko nadaljevala mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
ZDA bodo odpravile sankcije
10. 10. 2000 00.00
ZDA so izrazile pripravljenost za umik ključnih gospodarskih sankcij proti Srbiji, kot je to včeraj storila Evropska unija. ZDA naj bi prvič po lanskih letalskih napadih zveze NATO v Beograd poslale tudi svojega diplomata.
Harry Potter uspešnica na Kitajskem
08. 10. 2000 00.00
Knjiga o Harry Potterju britanske avtorice J.K. Rowling je postala uspešnica takoj, ko se je v petek pojavila na knjižnih policah na Kitajskem. V knjigarne je prišlo 600.000 kopij prve knjige iz serije Harry Potter, ljudje pa so jih pokupili, kot bi šlo za piratske kopije.
Odgovor Bajuka na Kučanove kritike
07. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku republike Milanu Kučanu pisno odgovoril na njegove ponedeljkove javne kritike glede dveh pisem, ki jih je poslal Komisiji za demokracijo skozi pravo pri SE oz. t.i. Beneški komisiji. Premier je med drugim izrazil prepričanje, da prošnja za mnenje omenjene komisije Sloveniji ne bo povzročila zunanjepolitične škode niti zmanjšala njen ugled. Zavrnil pa je tudi očitke o nezaupanju vlade v slovenske demokratične ustanove.
JUL pripravljena na "odpor" v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Jugoslovanska levica (JUL) Mire Marković, soproge strmoglavljenega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je danes izrazila "pripravljenost na odpor."
Bajuk čestital Koštunici
06. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes poslal pismo Vojislavu Koštunici, v katerem mu v imenu slovenske vlade in lastnem imenu čestita ob izvolitvi za predsednika ZR Jugoslavije. Kot so sporočili iz premierovega kabineta, Bajuk v pismu poudarja pričakovanje Slovenije, da bo zmaga demokracije ponudila možnost za izgradnjo novih temeljev za normalizacijo odnosov in krepitev sodelovanja med državama. Slovenija bo podprla tudi čimprejšnjo integracijo ZR Jugoslavije v mednarodno skupnost, s ciljem, da postane njen enakopravni del, kar bo po Bajukovem mnenju nedvomno prispevalo k stabilnosti in varnosti v JV Evropi.
EU bo ukinila sankcije proti ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je potrdil pripravljenost Evropske Unije da ukine gospodarske sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji. O začetku postopnega ukinjanja sankcij bodo zunanji ministri petnajsterice odločali v ponedeljek v Luksemburgu.
Kancler Schüssel jutri v Zagrebu
05. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel bo jutri odpotoval na enodnevni uradni obisk v Zagreb, kjer naj bi se sestal s hrvaškim premierom Ivicom Račanom in predsednikom Stipetom Mesićem. Avstrija je po nedavnem obisku hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule na Dunaju izrazila pripravljenost, da pomaga Hrvaški pri procesu stabilizacije in pridruževanja Evropski uniji.
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Milošević se bo moral soočiti z resnico
03. 10. 2000 00.00
Predsedniški kandidat srbske opozicije Vojislav Koštunica
General Arpino v Sloveniji
03. 10. 2000 00.00
Na povabilo generalštaba slovenske vojske je na obisk v Slovenijo prispel italijanski general Mario Arpino. Pohvalil je izjemno
Posredovanje ruske diplomacije v ZRJ?
30. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izrazil pripravljenost ruske diplomacije, da pomaga pri razrešitvi spora o rezultatih nedeljskih volitev v ZRJ. Putin je izjavil, da je pripravljen v Beograd poslati zunanjega ministra Igorja Ivanova, da bi se ta pogovoril z vsemi stranmi, vpletenimi v spor, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Vaja civilne zaščite Morje 2000
30. 09. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje Koper je na podlagi sklepa vlade dopoldne v Koprskem zalivu uspešno organizirala vajo civilne zaščite Morje 2000. Vajo so izvedli pristojni štabi, enote in službe civilne zaščite ter zavodi, organi in organizacije civilne zaščite na območju obalne regije, njen namen pa je bil preizkusiti in izpopolniti njihovo organiziranost, pripravljenost, usposobljenost in opremljenost ob morebitnih nesrečah, so sporočili iz vladnega urada za informiranje. Nenapovedana vaja je potekala s predpostavko, da sta zaradi megle v zalivu trčila tanker in trgovska ladja ter da je na trgovski ladji nastal požar, iz tankerja pa se je v morje izlila večja količina nafte. Z vajo so med drugim preverili morebitne pomanjkljivosti načrtov zaščite, reševanja in pomoči v primeru nesreč z nevarnimi snovmi na morju, skupno sodelovanje s Slovensko vojsko, upravo za pomorstvo, policijo, službami v pristanišču Koper in drugimi službami, ki skrbijo za zaščito obalnega morja. Hkrati so preverili sistem zvez ZARE in nekaterih drugih sodelujočih ter sistem obveščanja in vodenja zaščite, reševanja in pomoči.
OPEC o zaključni izjavi
27. 09. 2000 00.00
Naftni ministri, ministri za gospodarstvo in zunanji ministri 11 držav članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) so ob koncu pripravljalnega srečanja in pred začetkom dvodnevnega vrha organizacije v Caracasu povedali, da bodo v zaključni izjavi zasedanja obravnavali problem davkov na nafto, pripravljenost organizacije OPEC na dialog in stabilizacijo cen nafte.
Vlada v Bruselj poslala dopolnitve poročila o napredku
27. 09. 2000 00.00
Slovenska vlada je danes v Bruselj poslala dopolnitve svoje ocene o napredku države pri vključevanju v Evropsko unijo v zadnjem letu, ki jih bo Evropska komisija še upoštevala pri pripravi svojega rednega poročila o napredku držav kandidatk za EU. To bo letos po načrtih objavljeno 8. novembra. Pred njegovo dokončno pripravo pa se bo slovenska delegacija pod vodstvom Andreja Engelmana, namestnika direktorja vladne službe za evropske zadeve, prihodnji teden - 3. oktobra - v Bruslju sestala s predstavniki generalne direkcije za širitev pri Evropski komisiji pod vodstvom njenega direktorja Eneka Landabura. Svoje poročilo o napredku, ki Evropski komisiji služi kot ena od podlag za pripravo poročila o napredku kandidatk, je slovenska vlada sprejela in v Bruselj poslala konec junija. V njem je ocenila svojo pripravljenost na članstvo po treh oziroma štirih ključnih merilih za članstvo, ki so politična in gospodarska, sposobnost prevzema obveznosti članstva oziroma pravnega reda EU ter s tem povezana usposobljenost za njegovo izvajanje. V dopolnitvah Slovenija pravzaprav odgovarja na vprašanja Evropske komisije o vrsti tem, med drugim v okviru političnih kriterijev o napredku pri reformi javne uprave in izvajanju španskega kompromisa, v okviru gospodarskih kriterijev pa o fiskalni situaciji, razlogih za zmanjšanje naložb in neposrednih tujih investicijah.
Blair in Persson za širitev EU
21. 09. 2000 00.00
Britanski in švedski premier, Tony Blair in Göran Persson, sta se v skupnem prispevku, objavljenem v današnjem Financial Timesu, zavzela za zgodnjo vključitev najbolj pripravljenih kandidatk za članstvo v EU ter tako menila, da bi morala EU razmisliti o zastavljanju zgodnjega ciljnega datuma prve razširitve. Poleg tega sta predsednika vlad vztrajala, naj bodo odločitve o času vstopa sprejete po načelu objektivnosti in transparentnosti. Ker bodo nekatere kandidatke potrebovale dlje časa za uskladitev z EU kot druge, mora unija zagotoviti dovolj fleksibilen pristop, tako da bo "urnik" širitve odražal pripravljenost posamičnih kandidatk. Premiera sta pri tem izrazila prepričanje, da razlikovanje med prosilkami za članstvo ne pomeni upočasnjevanja širitvenega procesa, temveč, nasprotno, prosilke za članstvo spodbuja k dodatnim prizadevanjem za uskladitev z EU. Blair in Persson sta opozorila tudi na nujnost pripravljenosti unije na sprejem novih članic. EU mora zagotoviti, da bo kandidatke za članstvo sprejela takoj, ko bodo te pripravljene na vključitev. Tako sta močno podprla prizadevanja francoskega predsedstva za sklep potekajoče medvladne konference na decembrskem vrhu v Nici, menila pa tudi, da z novo pogodbo o EU razprava o prihodnosti unije, ki bo štela tudi do 30 članic, ne sme biti končana. Posredno sta se pri tem britanski in švedski premier oddaljila od zamisli o Evropi, kjer bi s tesnejšo integracijo nadaljevala le skupina držav. V času, ko izginjajo stare delitve, Evropa ne sme graditi novih, sta zapisala. Prihodnja Evropa naj bo, tako Blair in Persson, reformirana in modernizirana - niti super-država, niti zgolj prostotrgovinsko območje, temveč odprta skupnost demokracij, ki temelji na skupnih vrednotah in skupnem interesu.
Svetovna banka bo pomagala Srbiji
21. 09. 2000 00.00
Predsednik Svetovne banke (SB) James Wolfensohn je danes v Pragi ocenil, da upad denarnih sredstev, ki jih industrijsko razvite države namenjajo za pomoč državam v razvoju, pomeni pravo sramoto. Revščina je trenutno največji svetovni problem. Dejstvo, da se je količina denarne pomoči državam v razvoju v zadnjih desetih letih zmanjšala, je zaskrbljujoče, je ob robu letnega zasedanja Mednarodnega svetovnega sklada in Svetovne banke v Pragi na novinarski konferenci povedal Wolfensohn. Svetovna banka je tudi izrazila pripravljenost pomagati Srbiji v primeru poraza Slobodana Miloševića na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah. Počakali bomo na izid volitev, nato pa se bomo odločili o nadaljnjih ukrepih, je še dejal Wolfensohn.
Delegacija madžarskega ustavnega sodišča v Sloveniji
20. 09. 2000 00.00
Ministrica za pravosodje Barbara Brezigar je skupaj z državnim sekretarjem Markom Starmanom sprejela delegacijo madžarskega ustavnega sodišča, ki se pod vodstvom predsednika Janosa Nemetha na povabilo slovenskega ustavnega sodišča mudijo na tridnevnem obisku v Sloveniji.
Hokejisti konec tedna na turnirju
19. 09. 2000 00.00
Hokejiste Slavije M Optime konec tedna čaka na Madžarskem prva resna mednarodna preizkušnja v klubski zgodovini. Nastopili bodo v na prvem kvalifikacijskem turnirju za pokal Continental. V Szekesfehervarju jih čakajo gostitelji moštvo Albe, romunski Rapid in poljski Podhale.
IMF bo skrajšal dobo odplačevanja kreditov
17. 09. 2000 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) bo skrajšal dobo odplačevanja kreditov in zvišal obrestne mere, je sporočilo ameriško ministrstvo za zaklad. S tem je IMF popustila zahtevam ZDA, ki so ga že dlje časa priganjale, naj omeji dobo odplačevanja dolgoročnih posojil. Izvršilni direktorij IMF je še pred mesecem dni zavrnil tak ameriški predlog, kar je bilo nenavadno, saj so ZDA glavne delničarke sklada.
Iraški mediji o grožnjah Albirghtove
16. 09. 2000 00.00
Iraški dnevnik Babel v današnji izdaji piše o grožnjah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da se bodo ZDA zatekle k sili, če bo Irak zaradi obtožb o kraji nafte skušal ustrahovati Kuvajt. Dnevnik Bebel, ki ga vodi najstarejši sin iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaj Husein, je zapisal, da "nismo presenečeni nad izjavami stare čarovnice Albrightove, ki je stegnila svoj grdi jezik proti Iraku".
Vlada in avtoprevozniki še vedno brez dogovora
16. 09. 2000 00.00
Predsednik predsedstva Sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS) Štefan Kocjančič tudi po drugem dnevu pogajanj z vladno pogajalsko skupino ne vidi bistvenega napredka v zbližanju stališč glede zahtev prevoznikov. Po približno štiriurnih pogajanjih je dejal, da še vedno vztrajajo pri osnovnih zahtevah, med katerimi je izpostavil 50-odstotno znižanje višine trošarine za plinsko olje za vse poklicne prevoznike. Vodja vladnih pogajalcev Peter Verlič pa je ocenil, da je prišlo do določenega napredka pri nekaterih zahtevah SAS, med katerimi je izpostavil ustanovitev zbornice cestnih prevoznikov, čimprejšnjo pripravo osnutka predloga zakona o prevozih v cestnem prometu in sprememb obstoječega pravilnika o delitvi dovolilnic za mednarodne cestne prevoze, s katerim bi povečali nadzor nad delitvijo dovolilnic. V teh točkah sta pogajalski skupini vlade in SAS usklajeni, je dodal državni sekretar za prometno politiko. Trošarine pa tudi po njegovih pojasnilih še