pristanka
Trije mrtvi v letalski nesreči
29. 08. 2001 00.00
Med zasilnim pristankom španskega letala v Malagi na jugu Španije so življenje izgubili trije ljudje, 27 pa je ranjenih.
Concorde spet poletel
24. 08. 2001 00.00
Letalo vrste concorde v lasti francoske letalske družbe Air France je opravilo prvi poskusni tehnični let.
Concorde spet poletel
24. 08. 2001 00.00
Letalo vrste concorde v lasti francoske letalske družbe Air France je danes opravilo prvi poskusni tehnični let. S poskusnimi leti svojih concordov je pričel tudi britanski British Airways.
Deli letala na poti domov
04. 07. 2001 00.00
Po treh mesecih od prisilnega pristanka ameriškega vohunskega letala na kitajskem otoku Hainan, se deli letala vračajo pod ameriški nadzor. Rusko transportno letalo jih je namreč v nedeljo nekaj že prepeljalo v letalsko bazo Kadena na japonskem otoku Okinava. Zadnji transportbo jutri. Vohunsko letalo EP-3E je bilo del skupine za elektronski nadzor na letališču Kadena. Hkrati je to zaključek razmeroma tesnobne epizode v ameriško-kitajskih odnosih.
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Nova ameriška odprava k Marsu
05. 04. 2001 00.00
Na izstrelitveni rampi 17A v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi potekajo priprave na izstrelitev ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Odyssey 2001 (Marsova odiseja 2001), ki jo nameravajo v soboto poslati na 460 milijonov kilometrov dolgo pot proti rdečemu planetu. Vesoljsko sondo so v torek pritrdili na nosilno raketo delta 2, v sredo pa so drugo stopnjo rakete napolnili s 3944 kilogrami raketnega goriva aerozine 50, ki ga sestavlja 50-odstotkov nesimetričnega dimetilhidrazina in 50 odstotkov hidrazina in z 2085 kilogrami oksidacijskega sredstva dušikov tetroksid.
Atlantis pristal v Kaliforniji
20. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Atlantis danes na Zemljo
18. 02. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega polovila Atlantis, ki je uspešno prepeljala nov laboratorij za Mednarodno vesoljsko postajo Alpha v zemeljski krožnici, se bo popoldne vrnila na Zemljo. Vesoljsko plovilo bo pristalo v vesoljskem centru Kennedy na Floridi. Misija Atlantisa je trajala enajst dni, v tem času pa je posadka k Mednarodni vesoljski postaji pritrdila laboratorij, ki bo služil za raziskovanje vesolja. Atlantis pa se ne bo vrnil prazen, saj so tovorni prostor napolnili z odpadki in odvečnim materialom, ki ga bodo prepeljali na Zemljo.
Preminula prva ameriška pilotka
09. 02. 2001 00.00
V 94. letu starosti je v ameriškem Vermontu umrla Anne Morrow Lindbergh, pisateljica, pilotka in vdova Charlesa Lindbergha. Ta je leta 1927 kot prvi, brez vmesnega pristanka in sam, preletel Atlantik. Ann Morrow je bila s Linberghom, ki ga je spoznala kmalu po njegovem zgodovinskem letu 12. maja 1927, poročena 45 let. Bila je tudi prva ženska v ZDA, ki je prejela pilotsko dovoljenje. Kot navigatorka je nato pomagala svojemu soprogu in je leta 1930, v sedmem mesecu nosečnosti, z njim preletela razdaljo med Los Angelesom in New Yorkom v rekordnem času, 14 urah in 45 minutah. Zakonca je nato doletela tragedija, ko so ugrabili in umorili njunega prvorojenca. Par je sicer nato imel še pet otrok, Charles pa je umrl leta 1974. Ann Morrow se je preizkusila tudi kot esejistka in pesnica, napisala pa je še svoje spomine in nekaj pustolovskih romanov.
Strelec na Belo hišo psihopat
08. 02. 2001 00.00
Pripadniki ameriške tajne službe, ki je zadolžena za varovanje predsednika ZDA, so sinoči opravili preiskavo hiše 47-letnega Roberta Picketta v Evansvillu v Indiani, ki je pri Beli hiši v Washingtonu poskušal preplezati ograjo. Picketta so varnostniki onesposobili s strelom v koleno desne noge in ga odpeljali v bolnišnico George Washington, kjer so mu nudili prvo pomoč. Doslej se je izvedelo, da je bil Pickett v preteklosti na zdravljenu zaradi duševnih motenj ter imel neporavnane račune z zvezno davčno službi (IRS), od koder so ga odpustili, sam pa je sprožil neuspešno tožbo. Doslej naj bi poslal več pisem na naslove različnih politikov s pritožbami na račun IRS.
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.
Stevardese bodo klofutale nasilneže
23. 12. 2000 00.00
Švicarska letalska družba Swissair je zaradi naraščanja števila incidentov na svojih letalih stevardesam in stevardom dovolila, da v primeru fizičnega ali spolnega napada lahko udarijo potnika, ki jih je napadel, je povedal vodja varnostne službe družbe Swissair za švicarski časnik Neue Zuercher Zeitung. Da bi obvladali problem potnikov-razgrajačev, bodo stevardese od 1. januarja naprej najbolj razgrete med poletom do pristanka lahko vklenile v plastične lisice. Vodstvo družbe je sprva predvidelo tudi uporabo posebnega razpršila, a si je kasneje premislilo, saj bi s tem lahko prizadeli tudi potnike, ki niso nasilni ali nesramni. Na poletih švicarske družbe število incidentov narašča. V zadnjem letu je naraslo za 76 odstotkov, medtem ko je število potnikov naraslo za 55 odstotkov. Kot je pojasnila ena izmed stevardes, se največ incidentov zgodi zaradi alkohola in zato, ker nekateri potniki želijo kaditi v delu letala, ki je sicer rezerviran za nekadilce.
Tri vesoljske obletnice
16. 12. 2000 00.00
Minilo je 35 let od izstrelitve najstarejšega še delujočega ameriškega vesoljskega plovila, 30 let od prvega pristanka vesoljske sonde na drugem planetu in 35 let od prvega zbližanja dveh vesoljskih ladij s posadko v orbiti okoli Zemlje. Zaradi razmeroma okrogle obletnice se je najstarejšega ameriškega vesoljskega plovila, ki še deluje, samodejne vesoljske sonde Pioneer 6, spomnila tudi ameriška vesoljska agencija NASA in z njo že pred dnevi vzpostavila zvezo. Pioneer 6 so v ZDA z nosilno raketo thor-delta E izstrelili 16. decembra 1965 in mu načrtovali šestmesečno delovanje. Sonda obkroži Sonce v 311 dneh. Pioneer 6 ima oddajnik z močjo 7,5 vata in je trenutno od Zemlje oddaljen 133 milijonov kilometrov. Poslali so mu signal, nato pa v Goldstonu v Kaliforniji z anteno premera 70 metrov prestregli odgovor, ki ga je Pioneer 6 oddajal s hitrostjo 16 bitov na sekundo. Sondi niso pošiljali kakšnih drugih ukazov
Endeavour pristal na Cape Canaveralu
12. 12. 2000 00.00
Po 10 dneh, 19 urah in 58 minutah poleta je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi tri minute in pol po polnoči pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s petčlansko ameriško-kanadsko posadko.
Za nesrečo kriv pilot
26. 08. 2000 00.00
Uradna televizija Združenih arabskih emiratov je poročala, da je za nesrečo Airbusa 320, ki je strmoglavilo v
Atlantis pristal na Cape Canaveralu
29. 05. 2000 12.59
Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.
Neznana usoda stopnje fregat
09. 02. 2000 19.25
Zemeljska sredstva za opazovanje so zaznala trenutek uspešnega vstopanja raketne stopnje fregat za večkratno uporabo v zemeljsko ozračje in začelo se je njeno iskanje na predvidenem območju pristanka, vendar sedem ur po predvidenemu koncu poleta še ni novic o tem, kako in če je fregat prestal pristanek na Zemlji. Po navedbah ruske tiskovne agencije Interfaks bodo iskanje stopnje v Orenburški pokrajini zaradi slabega vremena prekinili.
Preizkus nove tehnologije vrnitve iz vesolja
09. 02. 2000 11.41
Na 5. ruskem preizkusnem kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob napovedanem času, to je ob 0.20 po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U s prvo novo dodatno raketno stopnjo fregat (fregata) in utežno maketo.
Za Mars Polar Lander znova upanje
27. 01. 2000 20.53
Ameriški znanstveniki znova upajo, da bodo lahko vzpostavili zvezo z ameriško samodejno vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), s katero so 3. decembra lani tik vstopom v ozračje Marsa izgubili vsakršen stik in ki so jo medtem po dolgem iskanju, ki so ga 17. januarja letos opustili, uradno že razglasili za dokončno izgubljeno.
Najmanj 26 mrtvih v nesreči kubanskega letala
22. 12. 1999 10.06
Letalo DC-10 kubanske nacionalne družbe Cubana de Aviacition, s katerim se je s Kube na počitnice domov vračalo 278 gvatemalskih študentov, je ob poskusu pristanka včeraj zdrsnilo s steze in se zaletelo v betonske varovalne bloke, pri čemer je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 26 oseb.
Priča obtožila Šarifa izdaje
21. 12. 1999 13.57
Nekdanji predsednik pakistanske letalske družbe PIA Aminullah Chaudhary je danes kot ključna priča obtožil nekdanjega pakistanskega premiera Navaza Šarifa izdaje. Chaudhary je povedal, da mu je Šarif 12. oktobra ukazal preprečitev pristanka letala na letališču v Karačiju, v katerem je bil general Pervez Musharaf, ki je kasneje z državnim udarom Šarifa odstavil.
30. obletnica ARK Vladimir M. Komarov
18. 11. 1999 21.38
Jutri bo minilo 30 let, odkar so se ljubljanski osnovnošolci na dan pristanka astronavtov Apolla 12 na Luni 19. novembra 1969 odločili ustanoviti svoj klub, življenje pa posvetiti raketam in osvajanju vesolja.
Deep Space 1 ob planetoidu 9969 Braille
29. 07. 1999 12.07
Ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 je davi predvidoma ob 6.46 po srednjeevropskem času po predhodnih podatkih uspešno letela manj kot 25 kilometrov mimo planetoida 9969 Braille.
Pred 30 leti je na Luni pristal Apollo 11
20. 07. 1999 20.46
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so davi skušali izstreliti vesoljski raketoplan Columbia, vendar izstrelitev ni uspela. Zaradi previsokega nivoja vodika v pogonu so jo odpovedali le šest sekund pred načrtovanim startom. Petčlanska ameriško - francoska posadka ni bila v nevarnosti, ladji pa bi prvič v zgodovini poveljevala ženska. Izstrelitev Columbie je bila sicer načrtovana v počastitev 30-letnice pristanka Apolla 11 na Luni.
Pred 30 leti je proti Luni poletel Apollo 11
16. 07. 1999 15.45
Danes mineva 30 let od izstrelitve supertežke nosilne rakete saturn 5 z vesoljsko ladjo Apollo 11, ki je ponesla proti Luni posadko treh ameriških astronavtov. Dva od njih, Neil Armstrong in Edwin Aldrin sta 20. julija pristala na Luni, 21. julija pa naredila po njej prve korake.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
NATO nadaljeval napade na jugoslovanske položaje na Kosovu
06. 06. 1999 12.07
Medtem ko na jugoslovansko-makedonski meji med vojaškimi predstavniki zveze NATO in ZRJ še potekajo pogovori o tehničnih vidikih popolnega umika vseh jugoslovanskih sil s Kosova, NATO nadaljuje z napadi na cilje v ZRJ. Ti so od pristanka Beograda na mirovni načrt mednarodne skupnosti za Kosovo omejeni na položaje jugoslovanskih sil v pokrajini.
Švica pripravljena predstavljati ZDA v Beogradu
14. 04. 1999 19.48
Švica je pristala, da bo v ZR Jugoslaviji predstavljala diplomatske interese Združenih držav Amerike, je danes sporočilo švicarsko zunanje ministrstvo. Na to mora pristati še Beograd.
Ugrabitelji potnike letala skrili v pragozdu
13. 04. 1999 22.07
Neznanci, ki so v Kolumbiji ugrabili potniško letalo družbe Avianca, so vseh 46 potnikov odpeljali v nedostopno območje pragozda. V okviru obsežnega iskanja so oborožene sile v bližini mesta pristanka letala vrste fokker-50 danes odkrile taborišče levičarskih gverilcev. O potnikih in ugrabiteljih ni bilo nobene sledi.
Napadi dokler Milošević ne bo popustil
26. 03. 1999 22.02
Zavezništvo je napovedalo, da bodo do izpolnitve cilja - ustavitve srbskega nasilja na Kosovu in pristanka predsednika ZRJ Slobodana Miloševiča na mirovni sporazum - napadi potekali tudi podnevi.