pristop
Erazmova nagrada režiserju Sellarsu in skladatelju Kaglu
26. 11. 1998 10.59
Prestižno Erazmovo nagrado so letos podelili ameriškemu gledališkemu režiserju Petru Sellarsu in nemško-argentinskemu skladatelju Mauriciu Kaglu za njun sodoben pristop k umetnosti. Priznanje, ki ga spremlja denarna nagrada v višini 300.000 guldnov (26 milijonov tolarjev), sta prejela na torkovi slovesnosti v Amsterdamu, na kateri so bili navzoči člani nizozemske kraljeve družine. Kot je povedal princ Bernhard, oče kraljice Beatrix, ki je podelil nagrado, sta oba umetnika upornika. S svojimi deli vzpostavljata interakcijo med različnimi umetniškimi oblikami in dajeta formo sodobni interpretaciji kulturne dediščine, je v obrazložitvi zapisal Erazmov sklad. Nagrado vsako leto podeljujejo posameznikom ali skupinam za pomemben prispevek k evropski kulturi, oziroma socialnem ali znanstvenem razvoju. Ob 40-letnici delovanja je Erazmov sklad letos izbral dva nagrajenca.
Kofi Annan pozdravil odločitev Indije o pripravljenosti na pristop k CTBT
25. 09. 1998 10.17
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je z velikim zadovoljstvom pozdravil odločitev Indije, da je pripravljena podpisati Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT). To je včeraj izjavil indijski premier Atal Bihari Vajpayee v govoru pred generalno skupščino OZN.
Pakistanski premier napovedal pristop k CTBT
24. 09. 1998 08.36
Pakistanski premier Navaz Šarif je v sredo na sedežu ZN v New Yorku napovedal, da bo Pakistan v kratkem prostovoljno pristopil k Pogodbi o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), vendar je ob tem navedel dva pogoja.
Portugalsko gospodarstvo na čvrstih nogah
29. 08. 1998 09.24
Gospodarska rast na Portugalskem se bo nadaljevala tudi v letu 1999, je ocenil portugalski finančni minister Antonio Sousa Franco. Kljub krizam v Rusiji in Aziji Evropska unija predstavlja ''območje zaupanja, razvoja in stabilnosti''. To pa zaradi načrtov za uvajanju evra, je dodal Sousa Franco. Po njegovih besedah je Portugalska letos zabeležila rast industrijske proizvodnje, zmanjšanje brezposelnosti ter povrnila zaupanje ljudi v domače gospodarstvo. Po uradnih podatkih portugalske centralne banke bo država letos zabeležila rast BDP v višini štirih do štirihi in pol odstotka. Proračunski primanjkljaj pa bo zmanjšan na 2,3 odstotke BDP, kar je precej pod predpisanimi tremi odstotki, ki so pogoj za vstop v evropsko monetarno unijo. Ob tem se bo tudi koeficient javnega dolga letos zmanjšal z lanskih 62,4 odstotka na 59 odstotkov, kar bo ravno tako zadovoljilo stroge zahteve za pristop k evropski monetarni uniji.
Slovenci na rokometnem turnirju s polovičnim uspehom
22. 08. 1998 10.14
Igralci Celja Pivovarne Laško so na mednarodnem rokometnem turnirju Sarajevo '98 drugi dan s 28:26 (18:12) premagali makedonski Vardar, igralci Prul 67 iz Ljubljane pa so z 19:29 (12:14) izgubili proti zagrebškemu Badlu 1862.
Okoljski izziv širitve
10. 08. 1998 12.30
Okoljska dimenzija bo v prihajajoči širitvi Evropske unije večji izziv kot v kateremkoli prejšnjem širitvenem procesu, o razkoraku med ravnjo zaščite okolja v uniji in srednje- ter vzhodnoevropskih kandidatkah za članstvo meni Evropska komisija. Ta ocenjuje, da bo uskladitev vseh kandidatk z unijinim okoljskim pravnim redom dosegljiva šele dolgoročno, potrebna vlaganja pa naj bi po ocenah Bruslja za vseh deset kandidatk znašala do 120 milijard ekujev.
IDS predlaga skupno upravljanje Piranskega zaliva
21. 07. 1998 16.41
Podpredsednik Istrske demokratske zveze (IDS) Damir Kajin je danes v Pulju poudaril, da vprašanja Piranskega zaliva ni moč rešiti brez popuščanja obeh strani. Kajin je zato predlagal skupno upravljanje Piranskega zaliva; takšen pristop je po njegovih besedah edini sprejemljiv, saj bi Slovenija dobila nemoten izhod na odprto morje, Hrvaška pa ne bi izgubila niti koščka svojega ozemlja.
Namensko podjetje za razreševanje presežnih delavcev v koncernu Litostroj
07. 07. 1998 12.00
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so danes predstavili svoj pristop k reševanju problematike presežnih delavcev v Litostroju. ''Namensko podjetje bo'', je zagotovila državna sekretarka Zdenka Kovač, pristojna za področje zaposlovanja, izobraževanja in prestrukturiranja, in zanikala očitke, češ da se ministrstvo igra z usodo delavcev Litostroja.
EU in Slovenija usklajujeta skupni dokument o srednjeročnih gospodarskih smernicah Slovenije
06. 07. 1998 16.21
Skupni pododbor Slovenije in Evropske unije za gospodarske zadeve je danes v Bruslju usklajeval dvostranski dokument, ki zastavlja srednjeročne smernice slovenske ekonomske politike. Skupno oceno prednostnih nalog srednjeročne ekonomske politike Slovenije bo Ljubljana z Brusljem proti koncu leta podpisala kot prva izmed držav kandidatk za članstvo v EU.
Posebno zasedanje ZN o mamilih
10. 06. 1998 08.38
Slovenski minister za notranje zadeve Mirko Bandelj je v govoru pred Generalno skupščino OZN na posebnem zasedanju o boju proti nezakoniti proizvodnji, prodaji, povpraševanju, prometu in distribuciji mamil in psihotropnih snovi dejal, da zgolj represija oziroma boj proti ponudbi mamil v dolgih letih dosegla ciljev, zato je treba poiskati nov pristop.
ZN: Nov pristop v boju proti zlorabi mamil
26. 05. 1998 13.43
Generalna skupščina Združenih narodov bo po skoraj letu dni temeljitih priprav med 8. in 10. junijem letos v New Yorku organizirala posebno zasedanje za boj proti nezakoniti trgovini z mamili. Gre za doslej najpomemembejši dogodek na področju boja proti zlorabi mamil, njegovo osnovno sporočilo pa bo, da je za uspešen boj proti temu svetovnemu problemu potreben celovit pristop, ki presega zgolj dejavnosti policijskih in carinskih organov.
Srečanje finančnih ministrov Slovenije, Avstrije in Madžarske
18. 05. 1998 08.19
Na Bledu se je včeraj začelo dvodnevno srečanje finančnih ministrov Slovenije, Avstrije in Madžarske. To je že drugo srečanje treh finančnih ministrov, prvič so se sestali septembra lani v avstrijskem Gradcu.
Vlada o popotresni obnovi, vojski in lipicancih
14. 05. 1998 17.04
Slovenska vlada je na današnji seji posebno pozornost namenila pripravi zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja Posočja. Obravnavo omenjenega zakona danes še ni končala in bo predvidoma v ponedeljek, 18. maja na izredni seji določila besedilo zakona in ga poslala po hitrem postopku v parlamentarni postopek.
D-Day: Dan za dokumentarec v kinoteki
07. 05. 1998 08.37
V Slovenski Kinoteki bo 14. maja prvi večer iz cikla prireditev z naslovom D-Day: Dan za dokumentarec, ki bodo od maja do decembra v kinoteki potekali enkrat mesečno.
Danes sestanek šestih delovnih teles DZ
14. 04. 1998 10.10
V državnem zboru se bo danes sestalo šest delovnih teles: člani odbora za obrambo se bodo seznanili s trenutno organiziranostjo ministrstva za obrambo, z aktualno problematiko in s strateškimi odločitvami za nadaljnje delo; odbor za znanost in tehnologijo ima na dnevnem redu med drugim predlog zakona o izdelkih iz plemenitih kovin, informacijo o dokumentu Partnerstvo za pristop in predstavitev Slovenske inovacijske agencije v smislu vzpostavitve nacionalnega sistema inovacij v RS; komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije bo obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji; komisija za narodni skupnosti, ki se bo tokrat sestala v Lendavi, bo obravnavala uresničevanje ustavnih pravic madžarske narodne skupnosti v RS. Sestali se bosta še komisija za peticije in komisija za poslovnik.
Alojz Krapež bo v svojem resorju lahko vzpostavil red
09. 03. 1998 16.28
Kandidat za novega obrambnega ministra Alojz Krapež je mlad, izobražen in predvsem neobremenjen človek, ki bo imel možnost za drugačen, nov pristop, ki ga potrebuje tudi obrambno ministrstvo, zlasti po številnih zapletih v zadnjem času in po številnih nalogah, ki so pred tem ministrstvom, je na novinarski konferenci dejal predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik. Glede na številne očitke o politizaciji ministrstva, pa je Podobnik dejal, da če bi želeli izpostaviti strankarsko ključne ljudi, bi za tako mesto predlagali koga neposredno iz ožjega vodstva stranke. S kandidaturo Alojza Krapeža pa meni, da so tudi v tej smeri naredili korak, ki bo pravi in ob pravem času, omogočil pa bo tudi, da bo kandidat - za katerega Podobnik verjame, da bo uspešno prestal tako zaslišanje pred matičnim odborom kot tudi glasovanje v državnem zboru - lahko vpeljal postopke profesionalizacije v svojem resorju in vzpostavil red.
Ameriško-ukrajinski jedrski sporazum
06. 03. 1998 12.23
ZDA in Ukrajina sta danes sklenili sporazum o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije, potem ko je Kijev Washingtonu uradno zagotovil, da bo nehal prodajati jedrsko opremo Iranu.
Imunitetna komisija za restriktivnejši odnos do imunitete
03. 03. 1998 11.53
Parlamentarna mandatno-imunitetna komisija je podprla predlog poslanca Mirana Potrča (ZLSD) za dopolnitve poslovnika državnega zbora (DZ), s katerimi bi uvedli restriktivnejši pristop k obravnavanju in podeljevanju poslanske imunitete. Glede na predložene novosti naj bi DZ imuniteto poslancem v prihodnje podeljeval zgolj za tista kazniva dejanja, ki bi jih storili med trajanjem poslanskega mandata.
Nesteruškin kritiziral izjave poveljnika sil zveze NATO
17. 02. 1998 17.48
V primeru, da izjave poveljnika sil zveze NATO v Evropi ameriškega generala Wesleya Clarka v zvezi z vodilno vlogo zveze NATO pri zagotavljanju evropske varnosti, pomenijo uradno stališče ameriške vlade in vodstva zveze NATO, te kažejo na nedosleden pristop pri oblikovanja nove arhitekture evropske varnosti, je danes komentirajoč Wesleyeve besede za novinarje izjavil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministra Valerij Nesteruškin. Clark je med obiskom v Avstriji pred nedavnim izjavil, da sta stabilnost in razvoj Evrope možna le s krepitvijo zveze NATO ter da je širitev Severnoatlantske zveze edino zagotovilo za samostojen razvoj držav Srednje in Vzhodne Evrope.
Ruski ne širitvi NATA na Baltik
08. 02. 1998 09.56
Ruski predsednik Boris Jelcin je poudaril, da je morebiten pristop baltskih držav v zvezo NATO za Moskvo nesprejemljiv. Dan pred obiskom v Italiji je Jelcin v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera dejal: Še enkrat poudarjam, da je tak scenarij za Rusijo bil nesprejemljiv in tak tudi ostaja. Ruski predsednik je še menil, da je krepitev varnosti in stabilnosti v Evropi zdaj pomembnejša od razprave o nadaljevanju širitve zveze NATO.
Evropska komisija za nov pristop v pomoči BiH
21. 01. 1998 14.42
Evropska komisija se je danes zavzela za takšno izboljšavo programa pomoči Evropske unije Bosni in Hercegovini, da bi sama neposredno sodelovala z lokalnimi oblastmi in ne zgolj z vlado v Sarajevu. Evropska komisija namreč ocenjuje, da se je program pomoči, ki je v veljavi že 18 mesecev, v tem trenutku izkazal za neučinkovitega pri soočanju z zapletenimi političnimi razmerami.
Širjenje nalezljivih bolezni med evropskimi zaporniki
08. 01. 1998 16.30
V mnogih evropskih državah je stopnja okuženosti z virusom HIV in tuberkulozo med zaporniki mnogo višja od tiste med povprečno populacijo. Širjenje nalezljivih bolezni med zaporniki je predvsem posledica nezaščitenih spolnih odnosov, uporabe nerazkuženih igel in preobremenjenosti zaporniških zmogljivosti, so sporočili iz danske regionalne organizacije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Deželni svet popravlja odnos do slovenske narodne manjšine
20. 12. 1997 12.21
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine (FJK) je pred zaključnim glasovanjem novega deželnega volilnega zakona, ki je zvišal volilni prag in poostril pogoje za izvolitev kandidatov tako, da je izključena možnost, da bi Slovenci avtonomno izvolili svoje predstavnike, kot so jih lahko volili v preteklih 29 letih obstoja FJK, delno popravil negativen pristop do vprašanja slovenske manjšine, ocenjuje izid glasovanja podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin.
Janez Drnovšek o vključevanju Slovenije v EU
28. 11. 1997 18.15
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, ki se danes v Oxfordu udeležuje kongresa Liberalne internacionale, je v pogovoru za televizijsko mrežo BBC World Service v oddaji World Today izjavil, da se Slovenija zavzema za individualni pristop v pogajanjih Evropske unije s kandidatkami za članstvo.
Slovenci in vključevanje v Evropsko unijo
26. 11. 1997 18.33
Slovenci so dokaj močno proevropsko usmerjeni, saj tako ali drugače vstop v Evropsko unijo podpira približno 70 odstotkov prebivalcev, eksplicitno proti vključitvi pa je okoli 16 odstotkov ljudi, je povedal dr. Mitja Hafner Fink, nosilec javnomnenjske raziskave o stališčih Slovencev do vključevanja Slovenije v EU, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij s Fakultete za družbene vede. Predstavniki centra so na današnji novinarski konferenci prikazali rezultate omenjene raziskave, ki bodo izhodišče za pripravo vladnega programa obveščanja slovenske javnosti o EU in slovenskem vključevanju vanjo.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.