privatizacija bank
Minister Rop le delno zadovoljen
01. 10. 2001 00.00
Minister za finance Tone Rop s predlogom proračuna za leto 2002 ni preveč zadovoljen, saj se v njem odražajo številne slabosti, ki so bile storjene v preteklih letih in so posledica sprejemanja nekaterih obveznosti.
Privatizacija bank primer razprodaje premoženja
28. 09. 2001 00.00
Direktor Inštituta za delničarstvo Gojko Stanič je predstavil svoje poglede na privatizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).
NSi o privatizaciji NLB
21. 09. 2001 00.00
Andrej Bajuk, predsednik stranke NSi je v zvezi s prodajo dveh največjih slovenskih bank dejal, da je koncept, po katerem bi največji kreditojemalci postali hkrati tudi lastniki bank, nesprejemljiv.
Minister Rop v Bruslju
20. 09. 2001 00.00
Minister za finance Anton Rop je na obisku pri evropskem komisarju Pedru Solbesu, odgovornemu za gospodarske in denarne zadeve. Pogovarjala sta se predvsem o gospodarskih posledicah terorističnega napada na ZDA.
Določeno premoženje za pide
20. 09. 2001 00.00
Vlada je zagotovila dodatno premoženje – gre za 76,5 milijarde tolarjev - za zapolnjevanje privatizacijskega luknje. S ponujenim premoženjem so - po zagotovilih gospodarske ministrice Petrinove - pri pidih zadovoljni.
Obisk Bank Austria, Commerzbank in banke Unicredito
11. 09. 2001 00.00
Po pisanju časnika Finance so se na informativnih obiskih pri Novi Kreditni banki Maribor zvrstile delegacije Bank Austria, banke Commerzbank in banke Unicredito. Podrobnosti obiskov niso znane.
Optimistične napovedi vlade
13. 07. 2001 00.00
Poslej naj bi se več vlagalo v izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, tretjino več denarja naj bi šlo v znanost in tehnologijo, slabo četrtino več denarja bo namenjenega informatizaciji uprave, pa tudi gradnji cest naj bi se poslej namenjalo več sredstev. "Kar se tiče izgradnje avtocest lahko povem, da smo v bilancah makrofiskalnega scenarija predvideli povečanje obsega izdatkov za te namene, za leto 2002 smo zagotovili 32 milijard, v letu 2003 okoli 35 milijard, tu gre za pospešeno dinamiko. O koncesijah smo govorili zlasti na nekaterih področjih, tudi odsekih avtocestnega križa, zlasti pa pri železnicah, npr. pri gradnji drugega tira na Primorsko," je za 24 ur povedal finančni minister Anton Rop.
Potrč o privatizaciji bank
01. 06. 2001 00.00
Pomembno je, da je program privatizacije obeh državnih bank, Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM), ki ga je včeraj potrdila vlada, "odprt" in da zagotavlja postopnost odločanja, hkrati pa je bil z njim dosežen sprejemljiv koalicijski dogovor, je poudaril vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Kot je dejal, program omogoča sodelovanje več strateških investitorjev, tudi domačih, predkupna pravica pa ni vsebina razpisa oz. ni vnaprej obljubljena. Ob tem je poslanec ZLSD Feri Horvat izrazil zadovoljstvo, ker so pri oblikovanju programa privatizacije dveh največjih slovenskih bank vendarle prevladali narodno-gospodarski interesi. Po njegovih besedah program upošteva zlasti "občutljivost" NLB kot pomembnega stebra domačega gospodarstva. "Potrebujemo konkurenčnost v bančništvu, potrebujemo močne banke, potrebujemo pa tudi vlečnega in ne trojanskega konja," pripominja Horvat.
Vlada bo privatizirala NLB in NKBM
01. 06. 2001 00.00
Vlada je na včerajšnji seji sprejela dopolnjen program privatizacije državnih bank - Nove ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor. V obeh primerih bo obdržala kontrolni delež, zato deleži, ki jih država namerava ponuditi v odkup, ostajajo nespremenjeni. Poleg vladne četrtine naj bi ob koncu privatizacije imeli 15 odstotkov sedanji drugi delničarji, delničarji pripojenih hčerinskih bank 12 odstotkov, skladi in zavarovalnice 14 odstotkov, ključni investitorji pa bodo po predlogu konec marca leta 2002 tretjinski lastniki Nove ljubljanske banke.
Zasedanje pridružitvenega odbora EU
03. 04. 2001 00.00
Na tretjem rednem letnem zasedanju se bo v Ljubljani sestal pridružitveni odbor Slovenije in EU, katerega naloga je nadzor nad izvajanjem Evropskega sporazuma. Tako se bodo predstavniki obeh strani pogovarjali o vseh vidikih njegovega uresničevanja in se dotaknili vrste tem, med drugim denacionalizacije in nakupa nepremičnin, privatizacije bank, konkurence in državnih pomoči ter postavitve Schengenske meje. Vodja slovenske delegacije na srečanju Andrej Engelman pričakuje, da bo sestanek odbora potekal v partnerskem vzdušju in brez pretresov. Evropsko stran bo vodil Jaime Garcia Lombardero, v direkciji Evropske komisije za širitev pristojen za Slovenijo.
NLB načrtuje predor na tuji trg
19. 02. 2001 00.00
Nova Ljubljanska banka (NLB) po dobrih poslovnih rezultatih v preteklem letu letos načrtuje proces združevanja z bankami hčerami, začetek privatizacije banke in krepitev prisotnosti na trgih Srednje Evrope ter nadaljnjo specializacijo ponudbe za posebne skupine strank - privatno bančništvo. Postopek pripajanja v prvi fazi predvideva pripojitev Banke Velenje, Dolenjske banke in Pomurske banke v prvi polovici leta, najkasneje do 30. junija 2002 naj bi pripojili še Banko Domžale, Banko Zasavje in Koroško banko, tretja faza pa predvideva pripojitev Banke Celje in še vedno aktualno povezavo z Banko Koper, za katero se resneje zanimata še dve tuji banki. Banka načrtuje tudi prodor na tuje trge, kjer na bi do leta 2005 ustvarila že 40 odstotkov svoje bilančne vsote. Svoje aktivnosti namerava okrepiti predvsem v državah Srednje Evrope, s katerimi slovensko gospodarstvo največ sodeluje.
De Juan končal obisk
03. 02. 2001 00.00
Svoj obisk v Sloveniji je končal priznani finančni strokovnjak Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Aristobulo de Juan. Z ministrom za finance Antonom Ropom in pristojnimi delovnimi skupinami, v katerih so tudi predstavniki Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) ter Banke Slovenije, se je pogovarjal o privatizaciji obeh državnih bank, v okviru tridnevnega obiska pa se je včeraj sestal tudi s premierom Janezom Drnovškom. De Juan je na današnji novinarski konferenci dejal, da mora Slovenija čim hitreje privatizirati državni banki, s čimer bo dosegla večjo moč in konkurenčnost bančnega sistema, obenem pa bo s prodajo zmanjšala javni dolg.
Deveta obletnica denarne osamosvojitve Slovenije
08. 10. 2000 00.00
Osmega oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Devetletno obdobje je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so zvrstile v tem obdobju -privatizacija, sanacija bank, kot tudi kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala -, na splošno zadovoljna.
BS zadovoljna z rezultati svojega dela
06. 10. 2000 00.00
Devetletno obdobje od uvedbe tolarja kot slovenskega denarja - Slovenija je denarno osamosvojitev razglasila 8. oktobra 1991 - je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so se zvrstile v tem obdobju - privatizacija, sanacija bank, kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala - na splošno zadovoljna. Tudi kar zadeva zaupanje v domači finančni sistem so rezultati na visoki ravni in so dobra izhodiščna točka za nadaljnja pričakovanja in prizadevanja za vstop v EU in dosego končnega cilja - vključitev Slovenije v Evropsko denarno unijo. Ta bitka bo po besedah Arharja na koncu najtežja, saj bo treba inflacijsko raven, ki jo dosegamo v Sloveniji, v čimvečji možni meri približati evropski.
Ivanušič o proračunski seji vlade
21. 07. 2000 10.04
Vlada je na včerajšnji proračunski seji obravnavala le prvo točko dnevnega reda, tj. obravnava ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja v letošnjem letu, do druge točke, kjer naj bi se člani vlade lotili obravnave proračuna za naslednje leto, pa zaradi pestre razprave pri prvi točki ni prišla, je pojasnil finančni minister Zvonko Ivanušič. Vlada se je po ministrovih besedah tudi odločila, da letos rebalansa proračuna ne bo.
Privatizacija največje bolgarske banke
01. 07. 2000 17.25
Kljub nekaterim ostrim kritikam se je bolgarska agencija za privatizacijo državnih bank odločila, da bo največjo bolgarsko poslovno banko Bulbank prodala bančnemu konzorciju, ki ga sestavljata UniCredito Italiano iz Genove in münchenska finančna ustanova Allianz.
Potočnik na Portugalskem
11. 03. 2000 09.40
Vodja ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k Evropski uniji Janez Potočnik je drugi dan obiska na Portugalskem, ki trenutno predseduje EU, na zborničnem združenju ICP, ki deluje v okviru ministrstva za investicije, trgovino in turizem, sogovornikom predstavil pogajalska izhodišča in težave Slovenije.
Privatizacija dveh slovaških bank
18. 02. 2000 12.36
Slovaška vlada se je odločila prodati večinski lastniški delež v dveh največjih slovaških državnih bankah. Slovaška vlada bo tako prodala ves svoj 84,54-odstotni delež v drugi največji banki VUB, v največji doslej državni banki Slovenska Sporitelna pa bo prodala ali 87,18-odstotni ali pa 63,85-odstotni lastniški delež. Slovaška finančna ministrica Brigita Schmognerova pričakuje, da bo državi uspelo lastniške deleže v bankah prodati še pred koncem tega leta.
Ribnikar: Privatizacija bank je politično vprašanje
13. 11. 1999 17.14
Privatizacija dveh bank, Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor, je po prepričanju dr. Ivana Ribnikarja, profesorja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, v Sloveniji predvsem politično, populistično ali demagoško vprašanje: komu bodo podarjene delnice teh dveh bank. V normalnih ali demokratičnih državah je lahko samo vprašanje, komu bodo delnice prodane in kdaj, slednje zlasti v luči čim večjega iztržka.
Lombardero o hitrosti približevanja EU
10. 11. 1999 19.59
Slovenija ni med prvimi državami glede hitrosti približevanja Evropski uniji, vendar pa je na dobri poti. Takšna je ocena pogajalca Evropske komisije Jaimeja Garcie Lombardera, ki se je v Ljubljani pogovarjal z ožjo pogajalsko skupino ter predstavniki posameznih ministrstev. Lombardero je opozoril, da mora Slovenija še veliko postoriti predvsem na področju gospodarskih reform.
Privatizacija HT
21. 09. 1999 09.13
Za 35-odstotni delež v hrvaškem telekomu (HT) se potegujeta največji evropski ponudnik telekomunikacij Deutsche Telekom ter skandinavska Telia in Telenor. S tem pa se zgodba o hrvaški privatizaciji po pisanju Financial Timesa še ne konča. Naslednje leto namerava namreč Zagreb tujim in domačim vlagateljem ponuditi največ 21-odstoten delež HT. V enem največjih privatizacijskih poslov v vzhodni Evropi - vrednost deleža, ki je na prodaj, je ocenjena na dve milijardi dolarjev - ne gre podcenjevati nobene od omenjenih družb. Prodaja deleža v HT - kot zadnji rok za ponudbe je hrvaška vlada določila četrtek - je po mnenju britanskega finančnega časnika velik preizkus, ali je vlada v Zagrebu sposobna izpeljati transparentno in pošteno privatizacijo. Kot so prepričani poznavalci, naj bi bil to tudi prvi korak v sklopu prodaj državnih deležev v družbah, med katere prištevajo zavarovalniško skupino Croatia Osiguranje, skupino treh bank pod vodstvom Privredne banke, ter podjetji INA in HEP.
Privatizacija NLB po načrtih
19. 08. 1999 15.43
Nova Ljubljanska banka (NLB) po sklepih vlade RS, sprejetih 29. julija, nadaljuje s predvidenim postopkom privatizacije. V prihodnji fazi bo NLB vladni komisiji za privatizacijo bank, ki deluje od prvega aprila letos, v verifikacijo predložila ustrezne pogodbe, in sicer še preden jih podpiše z izbranim finančnim svetovalcem. Prvo fazo privatizacije, ki predvideva znižanje lastništva države za 30 odstotkov, nameravajo v NLB skleniti do konca leta.
Slovaška bo privatizirala banke
20. 05. 1999 16.30
Slovaška namerava privatizirati banke, ki so v državni lasti. Privatizacija bank je sestavni del programa za stabilizacijo valute in gospodarstva, ki ga je vlada sprejela v sredo zvečer, so poročali slovaški časniki.
SDS vložila zakon o privatizaciji bank
22. 04. 1999 16.37
Skupina poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je danes v zakonodajno proceduro vložila zakon o privatizaciji bank. Za ta korak so se po besedah predsednika stranke Janeza Janše odločili po objavi vesti, da se je vladna koalicija uskladila o (ne)privatizaciji državnih bank tako, da naj bi obe največji banki, ki sta v državni lasti, še naprej ostali najmanj 65-odstotno v državni lasti, kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo. Tako namreč lahko pridemo v situacijo, ko bodo nadzorni sveti oziroma uprave bank dve leti od štirih čakali na novo vlado in ne bodo upali sprejemati odločitev, saj ne bodo vedeli, kakšen odnos bo imela nova vlada do finančne politike in strategije gospodarskega razvoja in do njih osebno.
Guverner Arhar o razmerah v bančništvu
14. 04. 1999 20.00
Guverner Banke Slovenije je na današnjem pogovoru v okviru finančnega sejma Kapital '99 osvetlil aktualne razmere v slovenskem bančništvu, dotaknil pa se je tudi vpliva uvedbe davka na dodano vrednost na inflacijo.
Slovenske banke čaka obdobje prilagajanja zaradi uvedbe evra
11. 07. 1998 09.32
Slovenske banke se bodo morale zaradi evra spopasti s številnimi težavami doma in v poslovanju s tujimi finančnimi in nefinančnimi institucijami. Dr. Davor Savin z mariborske ekonomske poslovne fakultete je na seminarju Liberalizacija, privatizacija, integracija in koncentracija na finančnih in kapitalskih trgih, ki ga je v začetku minulega tedna pripravil Slovenski raziskovalni institut za management, opozoril, da bo do sprememb moralo priti na ključnih področjih bančnih dejavnosti, med katerimi so predvsem plačilni promet s tujino, devizni računi fizičnih oseb, menjalniški posli, upravljanje tveganj, posli na tujih trgih ter zakladništvo.
Guverner Arhar: Ni nujno, da je država slab lastnik
07. 07. 1998 14.52
S privatizacijo Nove Ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor ne gre hiteti na vrat na nos. Zame osebno država ni avtomatično slab lastnik, če med lastnikom in menedžerji vlada ustrezen, bolj evropski odnos, je na današnjem seminarju z naslovom Liberalizacija, privatizacija, integracija in koncentracija na finančnih in kapitalskih trgih, ki ga je za vodilne predstavnike slovenskega finančnega okolja pripravil Slovenski raziskovalni institut za management, povedal guverner Banke Slovenije France Arhar, ki je v svojem prispevku orisal predvsem problematiko finančnega posredništva in bančnih tveganj.
Lani začetek hitre rasti neposrednih tujih naložb v Slovenijo
07. 04. 1998 16.19
Stanje neposrednih tujih naložb se je od 1993 do 1996 povečalo od 954 milijonov dolarjev na 1,93 milijarde dolarjev oziroma za 102,7 odstotka. Ekonomisti Urada za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da se v tem obdobju ni povečalo le stanje, ampak tudi obseg vsakoletnih prilivov neposrednih tujih naložb.