privatizacija
Bosanska podjetja vabijo slovenski kapital
05. 02. 2001 00.00
Predstavniki gospodarske zbornice iz Sarajeva so danes v sodelovanju z ljubljansko območno gospodarsko zbornico predstavili program privatizacije podjetij v BiH, ki so za slovenska podjetja zelo zanimiva. Kot je za STA povedal predsednik sarajevske zbornice Kemal Grebo, so slovenska podjetja že doslej največji vlagatelj v vsa področja bosanskega gospodarstva, Bosanci pa upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Proces privatizacije naj bi letos sklenilo že okrog 80 odstotkov podjetij v BiH, do konca leta 2002 pa naj bi bila privatizacija v celoti dokončana, so na današnji predstavitvi v prostorih GZS še povedali bosanski predstavniki.
De Juan končal obisk
03. 02. 2001 00.00
Svoj obisk v Sloveniji je končal priznani finančni strokovnjak Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Aristobulo de Juan. Z ministrom za finance Antonom Ropom in pristojnimi delovnimi skupinami, v katerih so tudi predstavniki Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) ter Banke Slovenije, se je pogovarjal o privatizaciji obeh državnih bank, v okviru tridnevnega obiska pa se je včeraj sestal tudi s premierom Janezom Drnovškom. De Juan je na današnji novinarski konferenci dejal, da mora Slovenija čim hitreje privatizirati državni banki, s čimer bo dosegla večjo moč in konkurenčnost bančnega sistema, obenem pa bo s prodajo zmanjšala javni dolg.
Privatizacija splavala po vodi
09. 01. 2001 00.00
Privatizacija madžarske letalske družbe Malev Hungarian Airlines, v kateri so strateškim vlagateljem ponudili največ 46,8-odstotni delež, je spodletela, je poročal madžarski poslovni časnik Napi Gazdasag.
Privatizacija makedonske državne tiskovne agencije
29. 12. 2000 00.00
Makedonska vlada se je odločila, da bo privatizirala državno tiskovno agencijo MIA. Celoten proces privatizacije naj bi bil po besedah direktorja agencije MIA Živka Georgijevskega izpeljan v prihodnjih dveh do treh letih. Makedonska vlada bo poleg tiskovne agencije MIA privatizirala tudi druge institucije, ki so v državni lasti, ter odpustila približno 3500 zaposlenih v državni upravi. Omenjeni ukrep je makedonska vlada sprejela, da bi zadostila zahtevam Mednarodnega denarnega sklada.
Načrti ministrstva za informacijsko družbo
18. 12. 2000 00.00
"Bolj pomembna od privatizacije se mi zdi demonopolizacija. Če privatizirate Telekom, ki je zdaj v državni lasti, boste še vedno imeli monopol, le da bo v zasebnih rokah, kjer dejansko nimate več nobenega vpliva. Če se tak telekom odloči zapostaviti odročnejše in zato tržno manj zanimive kraje, ne boste mogli storiti ničesar. Privatizacija da, vendar je demonopolizacija pomembnejša," je za današnje Delo pojasnil Pavel Gantar, zadolženi za pripravo ministrstva za informacijsko družbo in hkrati ministrski kandidat za omenjeno ministrstvo.
Vlada zavrnila privatizacijo Telekoma
14. 12. 2000 00.00
Na današnji seji je vlada obravnavala tudi predlog privatizacije Telekoma in njegove kapitalske naložbe v makedonski Telekom. Ugotovila je, da se razmere glede na zadnjo obravnavo te problematike niso v ničemer spremenile, zato na podlagi istih stališč kot prejšnja vlada ni odobrila garancije za posojilo ter privatizacije in dokapitalizacije, ki iz tega izhajata. Po besedah ministra za finance Antona Ropa ministrstvo doslej ni prejelo nobene študije, ki bi upravičevala kapitalsko naložbo v Makedoniji, prav tako pa ni bilo seznanjeno s predvidenimi pogoji premostitvenega posojila.
Delovni pogovor o poslovanju z ZRJ
27. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije je danes organizirala delovni pogovor z direktorji slovenskih podjetij, ki že poslujejo in ki želijo poslovati z ZRJ. Na pogovoru sta zunanji minister Peterle ter državni podsekretar na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (MEOR) slovenskim podjetjem predstavila trenutne aktivnost RS na področju vzpostavljanja odnosov z ZRJ.
Direktorji o težavah pri poslovanju z ZRJ
22. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije (GSZ) je danes pripravila delovni pogovor z direktorji slovenskih podjetij, ki že poslujejo in ki želijo poslovati z ZRJ. Trenutne aktivnosti Slovenije na področju vzpostavljanja odnosov z ZRJ sta predstavila minister za zunanje zadeve Lojze Peterle ter državni podsekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Bojan Škoda, podpredsednica GZS Marta Kos pa je pojasnila, kaj trenutno na tem področju počne GZS.
Razstava Irwinov v Zagrebu
15. 11. 2000 00.00
V zagrebškem muzeju moderne umetnosti bodo odprli razstavo slovenske skupine Irwin z naslovom Privatizacija časa. S to razstavo se bo skupina Irwin kot del umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst prvič samostojno predstavila v Zagrebu.
SRD in NKBM uskladili stališča
08. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) sta popolnoma uskladili pogodbo glede terjatev v višini 1,2 milijarde tolarjev, ki jih ima NKBM do Palome. SRD naj bi del terjatev NKBM poplačala, na preostanek pa bo uveden moratorij na odplačevanje za določen čas s šestletno odplačilno dobo, je povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Ostaja le še podpis pogodbe, ki naj bi ga obe strani izvedli v roku desetih dni. Rekar je tudi povedal, da naj bi v prihodnjem tednu ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za okolje in prostor uresničili sklep vlade in dokapitalizirali Palomo. Prvo ministrstvo v višini 205 milijonov tolarjev, drugo pa za 181 milijonov tolarjev.
SKB ostaja odprta za povezave
03. 11. 2000 00.00
SKB banka je privatna bančna ustanova, odprta za povezovanje doma ali v tujini. Za strateško sodelovanje z SKB banko se že zanima več tujih institucij, banka pa bo po besedah predsednice uprave Cvetke Selšek pomembnejše korake v tej smeri naredila konec prihodnjega leta. Kot je dejala Selškova, je postopek povezovanja z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) upočasnjen, saj ni prišlo do izdelave modela privatizacije te mariborske banke. Povezovalne aktivnosti s tem niso ukinjene, nadaljevale pa se bodo takoj, ko bo postalo jasno, kako bo potekala privatizacija NKBM.
Rutelli kandidat Oljke za premiera
21. 10. 2000 00.00
Italijanska levosredinska vladajoča koalicija Oljka je danes na konvenciji v Milanu tudi uradno potrdila rimskega župana Francesca Rutellija kot kandidata Oljke za premiera na prihodnjih volitvah. Konvencije se je udeležilo približno 2000 članov strank koalicije, med njimi so bili ministri sedanje italijanske vlade, voditelji strank ter sedanji in prejšnji premier Giuliano Amato in Massimo D'Alema.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Deveta obletnica denarne osamosvojitve Slovenije
08. 10. 2000 00.00
Osmega oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Devetletno obdobje je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so zvrstile v tem obdobju -privatizacija, sanacija bank, kot tudi kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala -, na splošno zadovoljna.
BS zadovoljna z rezultati svojega dela
06. 10. 2000 00.00
Devetletno obdobje od uvedbe tolarja kot slovenskega denarja - Slovenija je denarno osamosvojitev razglasila 8. oktobra 1991 - je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so se zvrstile v tem obdobju - privatizacija, sanacija bank, kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala - na splošno zadovoljna. Tudi kar zadeva zaupanje v domači finančni sistem so rezultati na visoki ravni in so dobra izhodiščna točka za nadaljnja pričakovanja in prizadevanja za vstop v EU in dosego končnega cilja - vključitev Slovenije v Evropsko denarno unijo. Ta bitka bo po besedah Arharja na koncu najtežja, saj bo treba inflacijsko raven, ki jo dosegamo v Sloveniji, v čimvečji možni meri približati evropski.
Telekom letos z manjšim dobičkom od pričakovanega
15. 09. 2000 00.00
Nadzorni svet Telekoma je danes obravnaval rebalans letošnjega poslovnega načrta, ki ga je nedavno sprejela uprava podjetja. Kot je poročal Radio Slovenija, bo imelo podjetje zaradi nižjih prihodkov na voljo tudi manj denarja za naložbe, odpadle pa bodo tudi napovedane še neuresničene dokapitalizacije hčerinskih družb Mobitela in Siola. Gospodarski kolegij predsednika vlade pa se je danes seznanil z modelom nadaljnje privatizacije Telekoma, ki ga je pripravila londonska svetovalna družba Price Waterhouse Cooper's. Ker bo Telekom letos zabeležil slabše poslovne rezultate, se bo samo obseg načrtovanih naložb skrčil za približno 10 milijard tolarjev. Številke tudi kažejo, da bodo letošnji prihodki iz poslovanja Telekoma dosegli okoli 82 milijard tolarjev ali za dobrih osem milijard manj od načrtovanega, kljub vsemu pa bodo za 13 odstotkov višji kot lani. Krepko nižji bo tudi čisti dobiček - po rebalansu naj bi bil ta 8,6 milijarde tolarjev- ali skoraj 7 milijard tolarjev manj od načrtovanega. Razlogi za tolikšen izpad prihodka naj bi bili zlasti v učinku znižanja neto cen zaradi uvedbe DDV in spremembe tarifnega sistema decembra lani, je še poročal Radio Slovenija. Čeprav podrobnosti privatizacije Telekoma javnosti še niso znane, pa naj bi omenjena londonska družba po poročanju Radia Slovenija, ki se sklicuje na neuradne vire, pripravila kar tri različice, tudi z možnostjo prodaje dela državnega deleža, a ne več kot 15-odstotnega. Država naj bi tako vsekakor zadržala večinski delež. Britanci tudi predlagajo, da bi s kotacijo Telekomovih delnic na borzi počakali oziroma da naj se privatizacija udejani sočasno z uvrstitvijo telekomovih delnic na ljubljansko borzo.
V nemškem Telekomu se obetajo spremembe
19. 08. 2000 00.00
Deutsche Telekom, nemški telekomunikacijski velikan in nekdanji monopolist na nemškem telekomunikacijskem trgu, je naznanil, da bo v družbi začel z radikalnim, najobsežnejšim restrukturiranjem v zgodovini družbe. Slednja naj bi prerazporedila oz. upokojila okoli 2000 delavcev, piše Financial Times in dodaja, da želi nemški gigant v družbi odpraviti birokracijske ovire, ki dušijo družbo. Odpuščanj delavcev v nemški družbi ne predvidevajo, saj ima Deutshe Telekom polico neodpuščanja do leta 2004.
Podobnik predstavil načrte za razvoj Telekoma
27. 07. 2000 19.41
Prvič po tem ko ga je vlada imenovala za predsednika uprave Telekoma, je Marjan Podobnik z ekipo predstavil načrte za razvoj podjetja. Kot kaže, se je Podobnik dela lotil s precejšnjo vnemo in temu ustrezno so precej smeli tudi njegovi načrti.
Poljska privatizira telekomunikacije
26. 07. 2000 11.23
Francoski operater telekomunikacij France Telecom bo skupaj s poljskim partnerjem, družbo Kulczyk Holding za 4,3 milijarde dolarjev kupil 35-odstotni lastniški delež poljskega operaterja telekomunikacij Telekomunikacja Polska (TPSA), ki je trenutno v večinski lasti države. Prodaja deleža TPSA je doslej največja posamezna privatizacija državnega premoženja v državah vzhodne Evrope.
Ivanušič o proračunski seji vlade
21. 07. 2000 10.04
Vlada je na včerajšnji proračunski seji obravnavala le prvo točko dnevnega reda, tj. obravnava ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja v letošnjem letu, do druge točke, kjer naj bi se člani vlade lotili obravnave proračuna za naslednje leto, pa zaradi pestre razprave pri prvi točki ni prišla, je pojasnil finančni minister Zvonko Ivanušič. Vlada se je po ministrovih besedah tudi odločila, da letos rebalansa proračuna ne bo.
Peterle po Berlinu še s Piculo
20. 07. 2000 08.45
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj mudil na kratkem obisku v Berlinu, v ospredju katerega je bilo srečanje z nemškim kolego Joschko Fischerjem. Slednji je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril odločenost Nemčije, da se zavzame za čimprejšnjo širitev EU, ki bo imela realne temelje, Slovenija pa po besedah Peterleta upa na vstop v EU med letoma 2003 in 2005. Slovenski zunanji minister je, kot je pri njegovi delegaciji izvedela STA, v pogovorih s Fischerjem izrazil upanje, da bo Nemčija podprla Slovenijo v prizadevanjih za sprejem v zvezo NATO in članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). ''Upamo, da bo Nemčija prevzela vlogo mentorja,'' je za dpa dejal Peterle.
Privatizacija največje bolgarske banke
01. 07. 2000 17.25
Kljub nekaterim ostrim kritikam se je bolgarska agencija za privatizacijo državnih bank odločila, da bo največjo bolgarsko poslovno banko Bulbank prodala bančnemu konzorciju, ki ga sestavljata UniCredito Italiano iz Genove in münchenska finančna ustanova Allianz.
Telekom se privatizira
22. 06. 2000 21.02
Privatizacija Telekoma, podjetja z največjim dobičkom v državi, se začenja. Na Ministrstvu za promet in zveze so danes odpirali ponudbe za izdelavo modela privatizacije tega, v zadnjem času pogosto omenjanega podjetja. Na razpis so prispele tri prijave.
Predsednik odbora regij v EU v Ljubljani
16. 05. 2000 16.28
Na povabilo v. d. ministra za ekonomske odnose in razvoj Marjana Senjurja se danes na obisku v Ljubljani mudi predsednik odbora regij v Evropski uniji Jos Chabert. Kot so sporočili z ministrstva, se je Chabert z gostiteljem, namestnikom direktorja vladne službe za evropske zadeve Radom Genoriem ter predsednikom parlamentarne komisije za evropske zadeve Lojzetom Peterletom pogovarjal predvsem o gospodarskih dosežkih Slovenije, novih političnih razmerah in izvajanju regionalnih strukturnih reform. Po mnenju Chaberta ima Slovenija v Bruslju zelo pozitivno podobo, odprta pa ostajajo nekatera vprašanja, predvsem regionalni razvoj in privatizacija. Chabert se bo popoldne srečal še z direktorjem Agencije za regionalni razvoj Ivom Piryjem.
SRD se bo lastninila po pasivi
19. 04. 2000 09.01
Gost včerajšnjega srečanja članov Kluba podjetnikov celjske regije Zlatorog je bil predsednik uprave Slovenska razvojne družbe (SRD) doktor Marjan Rekar, ki je napovedal, da se bo SRD preoblikovala v holding, katerega bodo lastniki Pooblaščene investicijske družbe. Po Rekarjevih besedah se bo SRD, ki razpolaga s 148 milijardami tolarjev premoženja, uveljavljala tudi kot razvojna družba. Že prihodnji mesec bo družba objavila dve vrsti javnih razpisov, in sicer za razvojni tolar ter za prodajo lastniškega deleža v 34 slovenskih podjetjih.
Privatizacija podjetja Seagate Tecnology Inc.
02. 04. 2000 10.24
Seagate Tecnology Inc., največji svetovni izdelovalec računalniških diskovnih pogonov, je najavil privatizacijo podjetja. Za vsoto 20 milijard dolarjev ga bosta kupila podjetji Veritas Software Corp. in tehnološko orientirana investicijska skupina, ki jo vedi podjetje Silver Lake Partners.
Luka Koper išče alternative
27. 03. 2000 17.38
''Formalno projekt združevanja Luke Koper in Intereurope v koncern Globalni logistični center (GLS) še ni ustavljen. Dejansko pa projekt stoji, v sedanjem času vladne krize se nimamo s kom pogovarjati,'' je o negotovi usodi projekta GLS kot slovenskega razvojnega projekta na dopoldanskem rednem letnem občnem zboru kluba upokojencev Luke Koper povedal predsednik uprave Luke Koper, Bruno Korelič. Na nadaljnji razvoj koprskega pristanišča negativno vpliva tudi sprememba in odložitev načrtovane gradnje drugega železniškega tira Koper-Divača, neugodno politično ozračje za povezovanje s tržaškim pristaniščem. Glede na sedanji potek dogodkov ima Luka Koper pripravljen alternativni razvojni načrt, ki je že v presoji in analizi, je povedal Korelič.
Potočnik na Portugalskem
11. 03. 2000 09.40
Vodja ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k Evropski uniji Janez Potočnik je drugi dan obiska na Portugalskem, ki trenutno predseduje EU, na zborničnem združenju ICP, ki deluje v okviru ministrstva za investicije, trgovino in turizem, sogovornikom predstavil pogajalska izhodišča in težave Slovenije.
Privatizacija v Federaciji BiH
02. 03. 2000 15.49
V postopku privatizacije je bilo na območju Federacije BiH doslej v celoti prodanih 72 podjetij in 509 poslovnih prostorov, vrednost odkupljenega državnega premoženja pa je dosegla 94 milijonov konvertibilnih mark, je sporočila Agencija za privatizacijo Federacije BiH.
Privatizacija dveh slovaških bank
18. 02. 2000 12.36
Slovaška vlada se je odločila prodati večinski lastniški delež v dveh največjih slovaških državnih bankah. Slovaška vlada bo tako prodala ves svoj 84,54-odstotni delež v drugi največji banki VUB, v največji doslej državni banki Slovenska Sporitelna pa bo prodala ali 87,18-odstotni ali pa 63,85-odstotni lastniški delež. Slovaška finančna ministrica Brigita Schmognerova pričakuje, da bo državi uspelo lastniške deleže v bankah prodati še pred koncem tega leta.