privilegij
Zdravje postaja privilegij bogatih
14. 01. 2002 00.00
Vse več ljudi se pritožuje nad konec leta sprejetimi spremembami zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Najhuje so udarile tiste, ki so oddaljeni od zdravstvenih domov in bolnišnic, saj niso več upravičeni do povračila potnih stroškov. Pogovarjali smo se z <strong>Bredo Butalo</strong> z Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Bo zdravje privilegij bogatih?
14. 01. 2002 00.00
Zvezi svobodnih sindikatov se v zadnjem času vse več zavarovancev pritožuje zaradi neenake dostopnosti zdravstvenih storitev. Razlog so spremembe zakona o zdravstvenem varstvu.
O reformi Varnostnega sveta ZN
31. 10. 2001 00.00
Slovenski veleposlanik pri Združenih narodih Ernest Petrič je v govoru med razpravo v Generalni skupščini o reformah Varnostnega sveta ZN pozval k večji preglednosti dela tega organa svetovne organizacije.
Ministri prejemali nezakonita nadomestila
19. 10. 2001 00.00
Potem ko se je izkazalo, da je šest poslancev, ki jim je mandat pretekel novembra lani, kršilo zakon, kaže, da so si nekaj podobnega privoščili tudi nekateri nekdanji ministri.
Za Wendersa pomembna vsebina
11. 12. 2000 00.00
Potrebno se je bolj usmeriti k vsebini, in ne zgolj uporabi posebnih efektov, je med razpravo o prihodnosti evropskega filma v Parizu poudaril znani režiser Wim Wenders. Evropski filmski ustvarjalci imajo privilegij, saj nimajo na voljo samo dobre tehnike, pač pa tudi potrebno kulturno bogastvo, s katerim lahko "hladno tehniko spremenijo v čustva", je še dejal Wenders in dodal, da je pri filmu v prvi vrsti pomembna vsebina. Evropska komisarka za kulturo in vzgojo Viviane Reding se je zavzela, da bi morali mladino že v okviru izobraževalnega sistem seznaniti z evropsko filmsko kulturo. "Evropski film lahko obstane le, če bo imel svoje občinstvo," je še menila.
Znanje ne sme biti privilegij
07. 06. 2000 09.08
Slovenski Microsoft in njegovi poslovni partnerji so včeraj predstavniku Službe za onkologijo in hematologijo Pediatrične klinike mag. Janezu Jazbecu tudi formalno predali v uporabo računalniško opremo, ki bo otrokom na oddelku omogočila, da lažje komunicirajo ne le med seboj, pač pa tudi z zunanjim svetom. Računalniška oprema, ki obsega strežnik, šest namiznih in tri prenosne računalnike, je med sabo povezana v lokalno omrežje in tudi v svetovni splet.
Podelitev priznanja fondacije Robert
01. 12. 1999 16.03
Direktorica AIDS fondacije Robert Evita Leskovšek je ob današnjem svetovnem dnevu aidsa na slovesni podelitvi izročila mednarodno priznanje, t.i. Strukturo Robert, priljubljenemu kantavtorju Adiju Smolarju. Leskovškova je odločitev komisije o letošnjem nagrajencu podprla z besedami, da sporočila Smolarjevih pesmi opozarjajo tako mlade kot tudi vse ostale ljudi, naj se odločijo za bolj zdrave oblike življenja, obenem pa pri poslušalcu spodbujajo občutek strpnosti in sprejemanja drugačnih človeških usod, kot so droge, aids in nezaposlenost. Nagrajencu je čestitala tudi ljubljanska županja Viktorija Potočnik.
Slovenski knjižni sejem odprt
24. 11. 1999 07.46
Samo v minulem letu so slovenske založbe izdale več kot 4000 novih naslovov in zato velja, da se knjižni sejem nikoli ne ponavlja, ampak vsakič predstavi prenovljen, je poudaril Milan Matos, predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev, ob odprtju 15. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Pisatelj iz Trsta Alojz Rebula, drugi slavnostni govornik, je med drugim menil, da knjiga zaradi tekmovanja z novimi mediji postaja ''stvar ožje elite, a duhovno zahtevnejših, globlje mislečih in globlje čutečih ljudi, elite, ki bo nosila naprej etično in intelektualno brašno človeštva.''
Kučan sprejel predsednika latvijskega parlamenta
13. 10. 1999 18.34
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel predsednika latvijskega parlamenta Janisa Straumeja, s katerim sta se pogovarjala o razvoju evropskih integracijskih tokov, v okviru katerih si tako Slovenija kot Latvija prizadevata doseči enake cilje, predvsem članstvo v EU in zvezi NATO.
Težave hrvaškega turizma
27. 07. 1999 20.47
Turisti, ki so se prejšnji konec tedna odpravili na letovanje v severno Dalmacijo, so doživeli vse najbolj črne točke hrvaškega turizma zadnjih let. Poleg slabo vzdrževanih cest in majhnega števila trajektov jim je ta konec tedna zagodla še močna burja. Prometni infarkt je bil najhujši v trajektnem pristanišču Miletići-Fortica za otok Pag, saj je Paški most, kljub vrhuncu sezone, še vedno zaprt za ves promet.
ZSSS proti zvišanju poslanskih plač
28. 12. 1998 14.35
Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so na novinarski konferenci izrazili nasprotovanje zvišanju poslanskih plač in povečanju premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Obenem so opozorili na problematiko delavcev v trgovini, ki ne morejo v celoti izkoristiti pravice do počitka, kot ključno dejavnost za prihodnje leto pa so označili pripravo panožnih kolektivnih pogodb. Po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča za dvig plač poslancev ni nikakršnega razloga, morebitno zvišanje pa bi lahko povzročilo dodatno zaostrovanje odnosov med socialnimi subjekti, saj bi posledično pripeljalo do dviga plač ostalih zaposlenih v javnem sektorju in s tem povečanja stroškov že tako drage države. ZSSS izrecno nasprotuje vnovični uvedbi participacije in dodatnega zviševanja premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki je v pripravi. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki že zdaj na celoletni ravni znaša eno minimalno plačo, naj bi se namreč v dveh oziroma treh delih v prihodnje podražilo za približno sto odstotkov. Kot je menil Semolič, v zdravstvu ne bi smelo prevladati načelo tržnosti, ki bi pripeljalo do tega, da bi zdravje postalo privilegij bogatih.
Rojevanje v poznejših letih prinaša dolgo življenje
26. 12. 1998 09.19
Žene, ki rodijo otroka v poznejših letih, navadno živijo dlje kot tiste, ki so rodile v mlajših letih, so ugotovili znanstveniki univerze v Manchestru. Že od nekdaj je znano, da ženske, ki rodijo okrog tridesetega leta, živijo dlje, daljša življenjska doba pa je privilegij tudi za tiste, ki imajo manj otrok. Ta dejstva so včasih pojasnjevali v glavnem s socialnimi razlogi, ker se pripadnice bogatejših slojev navadno kasneje poročijo in živijo bolj kakovostno. Angleški znanstveniki so sedaj objavili raziskave o ženskah iz britanske aristokracije od 8. do 19. stoletja in prišli do istih rezultatov. Po neki drugi teoriji pa ženske, ki rodijo pozneje, živijo dlje, ker so imele pred obveznostmi do otroka dovolj časa, da posvetijo več pozornosti lastnemu organizmu, kot pa ženske, ki so rodile že pri dvajsetih. Kot dokaz vsem nejevernim Tomažem: britanska kraljica Elizabeta I. je živela 69 let in ni imela otrok, kraljica Viktorija pa je imela devet otrok in doživela polnih 81 let.