prizadevanja
Večja pooblastila za mednarodne sile
13. 08. 1999 17.05
Združeni narodi so danes objavili novo odredbo, ki oblastem dovoljuje, da priprejo ali celo preženejo vsakogar, ki bi po njihovem mnenju predstavljal grožnjo javnemu redu na Kosovu. Glavni namen odredbe je zmanjšanje napetosti med kosovskimi Albanci in mednarodnimi mirovnimi silami na Kosovu.
Nemčija proti delitvi ZRJ
06. 08. 1999 16.40
Nemška vlada se je danes izrekla proti delitvi ZR Jugoslavije, potem ko je Črna gora včeraj uradno predlagala temeljito spremembo odnosov s Srbijo.
Sarajevska deklaracija o povezovanju JV Evrope
30. 07. 1999 16.09
Udeleženci vrhunskega zasedanja pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, ki se danes končuje v Sarajevu, so se v sklepni izjavi zavzeli za mirno in demokratično povezovanje regije, kjer meje povezujejo, ne pa ločujejo. Ta cilj bo dosežen, ko bodo vsi narodi z območja uresničili svoja prizadevanja za demokracijo, svobodo in blagostanje, so poudarili v sarajevski deklaraciji. Udeleženci konference so poudarili, da je v paktu prostor tudi za ZRJ, vendar šele tedaj, ko bo ta država spoštovala načela in cilje pakta. Ob tem so nakazali možnost, da bi v pakt zgodaj vključili Kosovo in Črno goro, in izrazili podporo demokratičnim prizadevanjem v Srbiji.''
Končana osemdnevna konferenca ASEAN
28. 07. 1999 17.54
Indijski zunanji minister Jaswant Singh je zavrnil vsakršno mednarodno posredovanje v sporu s Pakistanom glede Kašmirja. Indija in Pakistan se lahko neposredno pogovarjata o tem vprašanju, je ob robu konference zunanjih ministrov držav članic Združenja jugovzhodne Azije (ASEAN) v Singapurju dejal Singh. Indijski zunanji minister je s tem zavrnil prizadevanja za posredovanje v sporu tako ZDA kot Evropske unije.
Sestanek političnih direktorjev pakta stabilnosti
25. 07. 1999 19.49
V Sarajevu se je danes končal prvi del sestanka političnih direktorjev pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, ki se bo nadaljeval jutri v Bruslju. Sestanka sta se v imenu Slovenije udeležila državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ernest Petrič in slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič.
Končana delovna akcija v Bovcu
24. 07. 1999 19.40
Študentje mariborske Univerze, ki so sodelovali na delovni akciji Bovec '99, so danes končali z delom. Pomagali so pri obnovi Posočja, in sicer predvsem pri obnovi trdnjave Kluže in mostu čez Sočo, ter pomagali tamkajšnjim kmetom. Delovno akcijo je pripravila Študentska organizacija Univerze v Mariboru.
Italija namerava sofinacirati železniško povezavo s Slovenijo
19. 07. 1999 19.30
Novoimenovani italijanski veleposlanik v Sloveniji Norberto Cappello je v pogovoru s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom poudaril namero Italije, da sofinancira izgradnjo nove hitre železniške povezave med Slovenijo in Italijo.
Schuessel o procesu povezav
19. 07. 1999 13.57
Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel je danes na zasedanju vodij diplomacij Evropske unije v Bruslju opozoril, da prizadevanja petnajsterice za stabilizacijo razmer na Balkanu ne smejo upočasniti širitvenega procesa povezave, še posebej v primeru držav z območja kot sta Romunija in Bolgarija.
Zasedanje zunanjih ministrov EU
19. 07. 1999 13.24
Zunanji ministri Evropske unije so se danes na odprtem delu zasedanja v Bruslju na splošno strinjali, da izkušnja s Kosovom narekuje tesnejšo zunanjepolitično koordinacijo med petnajsterico, ki bo zagotovila učinkovitejše in hitrejše ukrepanje unije v primeru regionalnih kriz.
Rugova dobil nagrado za strpnost
17. 07. 1999 08.35
Mestne oblasti v Muenstru so v petek sporočile, da bo letošnjo nagrado za strpnost prejel vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova. Žirija je izbrala Rugovo zaradi njegovega prizadevanja za vzpostavitev demokracije na Kosovu in za mirno reševanje nasilja. Nagrado, ki znaša 50.000 nemških mark, mu bodo slovesno podelili avgusta letos.
Omejena dostava električne energije za Srbijo?
16. 07. 1999 16.56
Grčija in Nizozemska sta danes pozvali ostale države članice Evropske unije, naj nekaterim delom Srbije omogočijo oskrbo z električno energijo. Oskrba bi pomenila tudi humanitarno potezo v prizadevanju za vzpostavitev demokracije. Skupna ponudba po predstavljena na ponedeljkovem srečanju zunanjih ministrov v Bruslju.
Kitajsko poročilo za ZDA nima velikega pomena
15. 07. 1999 21.48
ZDA ne pripisujejo prevelikega pomena sporočilu o tem, da Kitajska razpolaga s tehnologijo za izdelovanje nevtronske bombe.
Srečanje Fischer - Kouchner
14. 07. 1999 07.55
Vodja nemške diplomacije Joschka Fischer je včeraj v Bonnu sprejel vodjo civilne uprave ZN na Kosovu Bernarda Kouchnerja. Glavna tema pogovorov so bila prizadevanja mednarodne skupnosti za obnovo in stabilizacijo Kosova.
Schuster na obisku v Bruslju
13. 07. 1999 17.20
Slovaški predsednik Rudolf Schuster, ki se mudi na sedežu zveze NATO v Bruslju, je na današnji tiskovni konferenci še enkrat poudaril pripravljenost Slovaške ter njena pričakovanja za čimprejšnji sprejem v NATO.
Fischer v Romuniji in na Hrvaškem
08. 07. 1999 21.46
Nemčija se bo odločno zavzela za oblikovanje območja stabilnosti in blaginje v jugovzhodni Evropi, je med današnjim obiskom pri romunskem premieru Raduju Vasileju v Bukarešti dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer.
Prizadevanja za povezavo z novimi partnerji
07. 07. 1999 08.51
Hčerinska družba nemškega koncerna Siemens - Infinion, ki se ukvarja predvsem s proizvodnjo polprevodnikov, je sporočila, da se pred vstopom na frankfurtsko borzo prizadeva povezati z novimi strateškimi partnerji. Po besedah predsednika uprave družbe Ulricha Schumacherja je podjetje pripravljeno sodelovati na vseh poslovnih področjih. Delnice omenjene družbe bodo na frankfurtski borzi predvidoma kotirale oktobra, v Infineonu pa menijo, da bo njihovo poslovanje do nastopa na borzi pozitivno, in bodo po dolgem času ustvarili tudi dobiček. Družba Siemens je namreč proizvodnjo polprevodnikov in čipov izločila iz svojega sistema, ko je ta v poslovnem letu 1997/98 dosegla rekordnih 1,2 milijarde nemških mark izgube.
>>Svetovno gospodarstvo 1999<<
03. 07. 1999 08.58
Združeni narodi (ZN) so objavili poročilo z naslovom Svetovno gospodarstvo 1999, v katerem ugotavljajo, da počasna rast svetovnega gospodarstva duši življenjski standard v prizadetih manj razvitih državah in državah v tranziciji. Svetovna finančna kriza pa je negativno vplivala na prizadevanja teh držav, da se enakopravno vključijo v svetovne gospodarske tokove. Poročilo je na sedežu ZN v New Yorku predstavil generalni sekretar za gospodarske in socialne zadeve Nitin Desai, ki je dejal, da so finančne krize v zadnjih dveh letih in upočasnjevanje gospodarske rasti prizadejale hud udarec napredku. ZN predvideva, da bo gospodarska rast v letu 1999 komajda večja od tiste v letu 1998, ki je znašala 1,9 odstotka. V letošnjem letu naj bi tako svetovno gospodarstvo raslo po stopnji dveh odstotkov. Manj razvite države naj bi po napovedih gospodarstvenikov ZN dosegale gospodarsko rast v povprečju 2,5 odstotka, kar je po lanskoletnih 1,7 odstotka najnižja stopnja v tem desetletju. Gospodarstva v tranziciji so od začetka 90. let strmo nazadovala in šele leta 1997 dosegla povprečno rast 2,4 odstotka. Letos pa naj bi znova nazadovala za 0,5 odstotka. V poročilu ZN ocenjuje, da je za napredek v dvigu življenjskega standarda in pri zmanjševanju revščine potrebno doseči najmanj triodstotno letno gospodarsko rast. V letu 1999 pa bo ta pogoj izpolnilo le 13 manj razvitih držav, medtem ko jih je bilo leta 1996 kar 39. Poročilo o svetovnem gospodarstvu v letu 1999 bo glavni predmet obravnave na zasedanju Ekonomskega in socialnega sveta ZN v Ženevi, ki bo 5. julija.
Blair in Ahern prispela v Stormont
02. 07. 1999 13.53
Britanski in irski premier Tony Blair in Bertie Ahern sta se danes vrnila na grad Stormont v Belfastu, kjer se nadaljujejo prizadevanja za dosego miru na Severnem Irskem. Blair in Ahern ob prihodu nista želela dajati izjav, predstavnik britanskega premiera pa je dejal, da si še vedno prizadevajo doseči kompromis, v primeru neuspeha pa bodo izdelali nov mirovni načrt.
Rusija in IMF dosegli soglasje
30. 06. 1999 21.01
Predstavniki ruske vlade in delegacije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so danes dosegli soglasje o celoti gospodarskih ukrepov, ki so pogoj za sprostitev finančne pomoči Rusiji, je dejal ruski predstavnik za odnose z IMF Mihail Zadornov.
Po Nemčiji bo EU predsedovala Finska
29. 06. 1999 09.23
Evropski uniji bo od 1. julija za pol leta predsedovala Finska. Kot zadnja predsedujoča EU v tem tisočletju Finska vlogo voditeljice petnajsterice prevzema pod geslom priprav unije na vstop v novo tisočletno obdobje, zadane prednostne naloge pa kažejo na kontinuiteto dela iz prve polovice leta, ko je uniji predsedovala Nemčija.
Francoski minister za evropske zadeve Moscovici pri Kučanu in Frlecu
28. 06. 1999 21.25
Predsednik republike Milan Kučan in zunanji minister Boris Frlec sta danes ločeno sprejela francoskega ministra za evropske zadeve Pierra Moscovicija.
Začetek severnoirskih pogovorov
28. 06. 1999 16.47
V Belfastu se je danes začel odločilni krog mirovnih pogovorov za Severno Irsko.
Državni sekretar Juri na ministrskem sestanku OIC
27. 06. 1999 07.51
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Franco Juri se bo jutri v prestolnici Burkine Faso udeležil 26. sestanka zunanjih ministrov držav Organizacije islamske konference (OIC).
Osma obletnica samostojne države
25. 06. 1999 08.23
Na dan državnosti po vsej Sloveniji potekajo številne prireditve ob osmi obletnici samostojne države.
Jelcin podaril Clintonu dokumente o Kennedyju
22. 06. 1999 08.15
Ruski predsednik Boris Jelcin je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu ob robu srečanja sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije v Koelnu izročil nenavadno darilo - zbirko dokumentov o predsedniku Johnu F. Kennedyju in njegovi smrti leta 1963. Svetovalec za varnost predsednika Clintona je sporočil, da je Jelcin pred mnogimi leti ruske oblasti pozval, naj pregledajo vso gradivo o Kennedyju in odpravijo odredbo o tajnosti teh dokumentov. Clinton se je Jelcinu zahvalil za prizadevanja z besedami, da sta življenje in smrt predsednika Kennedyja v ZDA deležna velike pozornosti, ameriški državljani pa bodo to novico sprejeli kot pomembno.
Perry s predsednikom DZ in člani OMO
14. 06. 1999 15.25
Svetovalec v pogajanjih o slovensko-hrvaški morski meji William Perry se je v okviru današnjega obiska v Ljubljani ločeno sešel tudi s predsednikom parlamenta Janezom Podobnikom in člani komisije DZ za mednarodne odnose. Podobnik se je Perryju zahvalil za pripravljenost, da s svojimi izkušnjami pomaga pri reševanju zahtevnih vprašanj določitve meddržavne meje, ter mu predstavil stališča in sklepe, ki jih je v zvezi z omenjenim vprašanjem sprejel DZ in so zavezujoča za slovenske pogajalce. Ob tem je predsednik DZ poudaril, da parlament podpira celovitost Piranskega zaliva, neposreden dostop do mednarodnih voda pa pojmuje kot nujni pogoj.
Predstavniki Slovenske izseljenske matice na obisku v državnem zboru
09. 06. 1999 19.40
Predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer ter člana komisije Samo Bevk in Maria Pozsonec so se danes srečali s predsednikom Slovenske izseljenske matice Antonom Beblerjem, ki sta ga spremljala podpredsednik matice Peter Kovačič - Peršin ter njen tajnik Janez Rogelj.
Kučan Clintonu predlaga sklic evropske konference o Balkanu
08. 06. 1999 20.20
V prizadevanja za mirno rešitev kosovske krize se tvorno vključuje tudi Slovenija. V ta okvir sodi pismo slovenskega predsednika Milana Kučana ameriškemu kolegu Billu Clintonu, v katerem predsednik Kučan predlaga sklic evropske konference o Balkanu.
Slovenija v prizadevanjih za stabilizacijo krizne regije del rešitve
01. 06. 1999 21.04
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je po srečanju s slovenskim premierom Janezom Drnovškom danes v Bruslju izjavil, da lahko Slovenija s svojim poznavanjem Balkana in zato koristnimi in dragocenimi nasveti pomaga pri reševanju kosovske krize in prizadevanjih za stabilizacijo razmer v regiji. ''Slovenija ni del problema, ampak del rešitve,'' je izjavil Solana.
Srečanje Drnovšek - Schroeder v Bonnu
31. 05. 1999 16.40
Slovenski premier Janez Drnovšek se je danes v okviru dvodnevnega delovnega obiska v Bonnu sestal z nemškim kanclerjem Gerhardom Schroederjem, kar je bilo njuno prvo dvostransko srečanje, sta se pa sicer sestala že ob robu mednarodnih srečanj, nazadnje ob vrhu zveze NATO aprila v Washingtonu.