prošenj
Cipollini vendarle na Touru
04. 05. 2001 00.00
Italijanski kolesarski zvezdnik in že vrsto let prvi šprinter tega športa Mario Cipollini ima še vedno nekaj možnosti za nastop na letošnjem Touru. 34-letni Italijan naj bi se na Touru pridružil danski ekipi CSC World Online, ki je že vzpostavila stike z Cipollinijevim matičnim klubom Saecom. Tehnično je začasen prestop možen, vprašanje je le višina odškodnine, ki naj bi znašala 536.000 evrov.
Odškodnina za avstrijske Jude
02. 04. 2001 00.00
Avstrija je v skladu s sporazumom, ki ga je z ZDA 17. januarja podpisala v Washingtonu, danes začela izplačevati prve odškodnine Judom, ki so jim v času nacizma v Avstriji zaplenili premoženje, je sporočil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer. Avstrijske oblasti so doslej odobrile 60 prošenj judovskih žrtev nacizma, vseh prispelih prošenj pa je okoli 21.000, je še sporočil Fischer in dodal, da so upravičenci dobili prvo nakazilo v višini 7000 ameriških dolarjev.
Sprejet predlog zakona o amnestiji
29. 03. 2001 00.00
Ob deseti obletnici slovenske samostojnosti je vlada sprejela predlog zakona o amnestiji. Gre za akt milosti države, s katerim bo določeni kategoriji obsojencev delno odpuščena izvršitev kazni. Zapornikom, obsojenim za lažja kazniva dejanja, naj bi kazen zmanjšali za četrtino, okoli 30 oseb pa naj bi bilo izpuščenih. Zakon mora potrditi še parlament.
100 dni Drnovškove vlade
10. 03. 2001 00.00
Danes je poteklo 100 dni, odkar je vodenje vlade ponovno, že četrtič, prevzel Janez Drnovšek s svojo ekipo, v kateri so kar štiri stranke, in sicer LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS. Ta vikend se tako izteče 100 dni miru, kolikor jih da po nenapisanem pravilu opozicija vladi, zatem pa jo lahko začne opozarjati in krcati v javnosti zaradi neizpolnjevanja obljub. Drnovšek je za mandat do leta 2004 predlagal široko koalicijo štirih strank, kar bi moralo biti zagotovilo za politično stabilnost Slovenije v naslednjem obdobju. Po Drnovškovem mnenju bosta le tako lahko vlada in DZ izvajala svoje aktivnosti na najbolj učinkovit način in da bodo uresničili cilje, ki so jih predstavili državljanom pred volitvami in ki so zapisane tudi v koalicijskem programu.
Clintonovi novi škandali
24. 02. 2001 00.00
V petek so preiskovalci ameriškega kongresa še razširili obtožbe proti nekdanjemu predsedniku Billu Clintonu in kongresnici Hillary Clinton. Potem ko so bile zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa uvedene tri preiskave, zdaj vsak dan v javnost prodre kakšna nova slaba novica povezana s Clintonom ali njegovimi družinskimi člani. Vse skupaj pa povezuje sum nudenja različnih uslug za denar. Takoj potem, ko je izbruhnila vest o tem, da je brat senatorke iz New Yorka Hillary Clinton Hugh Rodham prejel 400.000 dolarjev za uspešno lobiranje pri predsedniku za pomilostitev trgovca z mamili in prevaranta, se je v petek pojavila novica, da naj bi tudi polbrat Billa Clintona Roger skušal predsednika prepričati, da poleg njega samega pomilosti še šest njegovih prijateljev. Roger Clinton zanika, da bi za to prejel denar, poleg tega pa brat ni uslišal njegovih prošenj in je pomilostil le njega. Roger Clinton je bil leta 1985 obsojen zaradi razpečevanja kokaina.
Na vidiku nova Clintonova afera
23. 01. 2001 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v zadnjem valu predsedniških pomilostitev, preden se je poslovil od Bele hiše, podpisal tudi pomilostitev za milijarderja Marca Richa, ki je leta 1983 pobegnil v Švico, da bi se izognil sodnemu pregonu. Richa je na položaju državnega tožilca po uradni dolžnosti med drugim preganjal tudi sedanji newyorški župan Rudolph Giuliani, ki je Clintonovo pomilostitev označil za šokantno. Ameriški mediji zdaj ugibajo, če je za Clintonovo odločitvijo še kaj več kot le upoštevanje prošenj Richevega odvetnika Roberta Finka. Richeva nekdanja soproga Denise naj bi v zadnjih dveh letih Demokratski stranki namenila več kot pol milijona dolarjev.
Tovornikova sprejela predstavnike Slovencev
04. 01. 2001 00.00
Državna sekretarka za Slovence po svetu in v zamejstvu Magdalena Tovornik se je v sredo v Ljubljani sestala s predstavniki vseh krovnih organizacij slovenskih manjšin v sosednjih državah. Srečanja sta se iz Avstrije udeležila predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc Verdenik, iz Italije predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, iz vzhodne sosede pa predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnoek.
Pomoč študentskim staršem
02. 01. 2001 00.00
Nekateri študenti imajo poleg običajnih študentskih zadolžitev še eno veliko odgovornost: otroka. Pri premagovanju težav, na katere naletijo študentski starši pri preživljanju in vzgoji svojega naraščaja, jim priskoči na pomoč Klub študentskih družin Slovenije. Njegov namen je zagotavljanje boljšega ekonomskega, pravnega in socialnega položaja študentskih družin, nudenje koristnih informacij, organiziranje zabavnih prireditev ter zagotavljanje raznih popustov. Tako klub, v katerega je trenutno vključenih 130 družin s 170 otroki, preko izmenjave izkušenj in osveščanja o pravicah študentskih staršev, prispeva k temu, da študentske mamice in očetje čim bolj veselo preživijo študijska leta in svojim otrokom zagotovijo enake možnosti za razvoj, kot jih imajo drugi otroci.
Pred nastopi na vrhovnem sodišču ZDA
11. 12. 2000 00.00
Predstavniki ameriških predsedniških kandidatov Georga Busha ml. in Ala Gora so dan pred ustno predstavitvijo argumentov na vrhovnem sodišču ZDA glede zakonitosti ročnega preštevanja glasov na Floridi na različnih televizijskih postajah ubrali pomirljive tone. Gorov odvetnik David Boies je za televizijo NBC zatrdil, da bo podpredsednik zagotovo priznal poraz, če mu vrhovno sodišče ZDA ne bo naklonjeno, in da bo Busha podprl kot svojega predsednika. Podobne besede je za isto televizijo izrekel tudi Bushev pravni zastopnik na Floridi James Baker, ki je prav tako zatrdil, da bo volja vrhovnega sodišča ZDA spoštovana.
Odločitev vrhovnega sodišča znana danes?
08. 12. 2000 00.00
Ameriške predsedniške volitve se mesec dni potem, ko je 100 milijonov volilnih upravičencev 7. novembra oddalo svoj glas za 43. predsednika ZDA, morda bližajo h koncu tudi v zvezni državi Floridi, ki je s svojimi 25 elektorskimi glasovi odločilnega pomena za republikanskega kandidata Georga Busha in kandidata demokratov Ala Gora. Danes naj bi prišlo do odločitve vrhovnega sodišča Floride glede Gorovega izpodbijanja potrjenih izidov, s katerimi je državna sekretarka Katherine Harris 26. novembra s 537 glasovi prednosti za zmagovalca razglasila Busha. Prav tako danes bosta okrožna sodnika v Tallahasseeju Nikki Clark in Terry Lewis podala razsodbi glede tožbe volivcev iz demokratskega tabora zaradi republikanskih poneverjanj prošenj za glasovanje po pošti v okrožjih Seminole in Martin.
Gore optimističen
06. 12. 2000 00.00
Dan potem, ko je doživel dva krepka sodna udarca, je predsedniški kandidat ameriške Demokratske stranke Al Gore nakazal, da se bo po mesecu dni sodnih izpodbijanj volilne zmage nasprotnika Republikanske stranke Georga Busha mlajšega predal takoj, ko bo vrhovno sodišče Floride izreklo zadnjo besedo.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.
Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo
01. 12. 2000 00.00
Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.
Število prebivalcev se je povečalo
17. 10. 2000 00.00
Število prebivalcev Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju povečalo za 2042 na 1.990.272. Konec letošnjega junija je v Slovenji prebivalo 972.581 moških in 1.017.691 žensk, ugotavlja državni statistični urad, ki ob tem dodaja, da je bilo konec junija v Sloveniji prvič po letu 1996 spet več kot 1,99 milijona prebivalcev.
Avtor ljubezenskega hrošča nedolžen
23. 08. 2000 00.00
Filipinska vlada je ovrgla vse obtožbe proti nekdanjemu študentu računalništva, osumljenemu, da je z virusom Love Bug okužil računalnike po vsem svetu. Ljubezenski virus, ki je pustošil maja letos, je povzročil za več kot 17 milijard dolarjev škode. "
Slovenija ima več prebivalcev
11. 07. 2000 13.40
Marca je v Sloveniji živelo 1.988.230 prebivalcev, kar je v primerjavi s koncem leta 1999 za 475 več. V obdobju od januarja do konca marca se je najbolj povečalo število državljanov, brez tistih, ki začasno bivajo v tujini, in sicer za 344, število oseb z začasnim prebivališčem se je povzpelo za 147, število tujcev pa se je zmanjšalo za 16. Zaradi ugodno rešenih prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v skladu z zakonom o urejanju statusa državljanov nekdanje SFRJ v Sloveniji se je število tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji v prvem četrtletju povečalo za 2693, so sporočili iz državnega statističnega urada.
Kampanja za vrnitev beguncev na Hrvaško
22. 06. 2000 21.53
Tiskovna predstavnica urada Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) v Beogradu Maki Shinohara je danes dejala, da bo organizacija začela veliko informativno kampanjo za vrnitev beguncev na Hrvaško. UNHCR kampanjo organizira v sodelovanju s hrvaškim uradom za izgnance in razseljene osebe, je dejala Shinohara in dodala, da so pobudo omogočile politične spremembe na Hrvaškem.
Italija priseljencem ureja status
20. 06. 2000 17.22
Italijanska vlada je sklenila, da bo vnovič proučila primere nezakonitih priseljencev na svojem ozemlju in možnosti za ureditev statusa približno 40.000 ljudem. Državni sekretar na notanjem ministrstvu Massimo Brutti je sinoči po srečanju s predstavniki glavnih sindikatov napovedal, da bo vlada vnovič proučila 53.000 nerešenih prošenj za ureditev statusa. Lani so italijanske oblasti začele obsežno operacijo za ureditev statusa nezakonitih priseljencev. Od prejetih 250.000 prošenj je bilo ugodno rešenih približno 150.000.
Znižanje praga tolerance za spolno nadlegovanje
03. 05. 2000 08.20
Število Japonk in japonskih delodajalcev, ki se obračajo na vladne svetovalne centre z vprašanji o spolnem nadlegovanju, hitro narašča, je pokazalo poročilo japonskega ministrstva za delo. Lani so omenjeni centri prejeli skoraj 9500 prošenj za svetovanje glede spolnega nadlegovanja, kar je 35 odstotkov več kot leto prej. Nekaj več kot polovica omenjenih primerov se je nanašala na poizvedovanje žrtev nadlegovanja ali njihovih družin o pravnih možnostih, ki jih imajo na razpolago, potem ko se delodajalci niso odzvali na njihove pritožbe o nadlegovanju. Ostala polovica primerov pa odpade na delodajalce, ki jih predvsem zanima, če se držijo pred kratkim poostrenih določil proti spolni diskriminaciji na delovnem mestu. Na znižanje praga tolerance za spolno nadlegovanje na delovnem mestu v japonskem, tradicionalno moškem delovnem okolju so poleg nove zakonodaje o enakih možnostih zaposlovanja vplivale tudi obsodbe dveh vidnih politikov, ki sta bila vpletena v primere spolnega nadlegovanja.
Prva operacija zamenjave spola na Hrvaškem
29. 04. 2000 12.01
24-letna Zagrebčanka je prva Hrvatica, ki so ji v bolnišnici v Osijeku s kirurškim posegom spremenili spol, piše današnji Jutranji list.
Popularna zadnjica Antonia Banderasa
15. 02. 2000 09.25
Imeti zadnjico kot filmski zvezdnik Antonio Banderas je nov modni trend med italijanskimi moškimi, ki podpirajo lepotne operacije. Kot poroča španski časnik El pais, dobiva profesor plastične kirurgije na rimski univerzi Marco Gasparotti vedno več prošenj moških, ki bi radi imeli zadnjico podobno tisti, ki jo ima znani španski filmski igralec. Operacija traja samo eno uro, zanjo pa je potrebno odšteti nekje med 1500 in 2500 dolarjev. Pacienti sicer lahko izbirajo med štirimi temeljnimi modeli zadnjice: afriškim, brazilskim, kalifornijskim in mediteranskim, vendar pa je trenutno največji interes za model Banderas.
73 potnikov ugrabljenega letala že v Afganistanu
14. 02. 2000 21.46
Triinsedemdeset od 164-ih potnikov ugrabljenega afganistanskega letala je davi poletelo z britanskega letalskega oporišča Brize Norton. Pristali so v afganistanskem Kandaharju, kjer so jih sprejeli predstavniki talibanskih oblasti. 13 ljudi so britanske oblasti uradno obtožile ugrabitve letala, preostalih 70 potnikov pa čaka na razrešitev prošenj za azil. Prevoz je organizirala Mednarodna organizacija za migracije (IOM).
Civilno služenje vojaške dolžnosti
29. 01. 2000 10.58
Slovenija je edina evropska država, ki nima daljšega civilnega služenja od sicer običajnega sedemmesečnega služenja vojaške dolžnosti, zato niti ni tako presenetljiv občuten porast števila vlog za civilno služenje. Slednje je, kot kaže, postalo eden glavnih ''krivcev'' za pomanjkanje vojakov v Slovenski vojski, saj je za nabornika takšno služenje vojaške dolžnosti veliko ugodnejše od tistega v vojaških vrstah. Priznanje pravice do ugovora vesti uveljavljajo vojaški obvezniki, ki zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov nasprotujejo uporabi orožja v vseh okoliščinah.
Na poštah obrazci za stanovanjska posojila
17. 01. 2000 13.26
Na poštah je že mogoče kupiti vloge za ugodna stanovanjska posojila republiškega stanovanjskega sklada. Ugodna stanovanjska posojila so namenjena vsem, ki še niso dobili ugodnega stanovanjskega posojila in prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja. Vloge za tokratna posojila bo sklad sprejemal od 31. januarja do 7. februarja. Prosilci morajo vloge poslati po pošti s priporočeno pošiljko.
11.655 prošenj za ureditev statusa tujcev
30. 12. 1999 18.55
V torek, 28. decembra, je prenehala pravica tujcev, državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, da vložijo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v naši državi na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Pravico je po še ne dokončnih podatkih (obstaja namreč možnost, da nekatere upravne enote še niso evidentirale vseh prispelih vlog) izkoristilo 11.655 tujcev, so povedali v sektorju za migracije in naturalizacijo v Uradu za upravne notranje zadeve pri notranjem ministrstvu. Glede na število prošenj predvidevajo, da bodo večino prošenj rešili do konca maja 2000.
Jutri zadnji dan za oddajo prošenj
27. 12. 1999 20.30
Jutri je zadnji dan, ko je še možno vložiti prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav nekdanje SFRJ. Zakon je državni zbor sprejel pred tremi meseci, doslej pa so na ministrstvu za notrenje zadeve izdali nekaj več kot 1400 dovoljenj, le tri prošnje pa so zavrnili.
28. 12. zadnji dan za vložitev prošenj
26. 12. 1999 12.31
V torek, 28. decembra, je zadnji dan, ko je še možno vložiti prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Doslej je prošnje vložilo 10.786 oseb, čeprav so jih sprva pričakovali za kakšno polovico manj.
Izteka se rok za oddajo vlog za študijska posojila
26. 11. 1999 10.26
Rok za oddajo vlog za študijska posojila se bo iztekel opolnoči. To pomeni, da je do takrat še možno na vseh območnih enotah Zavoda za zaposlovanja, kjer imajo prosilci stalno bivališče, oddati vlogo za ta posojila. Zanj se lahko potegujejo tisti, ki ob vpisu v višje- ali visokošolski program niso bili starejši od 26 let ter nimajo nobene finančne pomoči. Doslej je zanimanje za ta posojila zelo majhno.
Novosti v celjskem Muzeju novejše zgodovine
15. 11. 1999 19.37
V Muzeju novejše zgodovine Celje, ki se v letošnjem letu lahko pohvali s 56.000 obiskovalci, pripravljajo stalno postavitev Živeti v Celju - živeti v letih 1900-2000, ki jo bodo odprli v začetku prihodnjega leta. Vsebinsko bo to prikaz življenjskih poti treh (namišljenih) generacij, od rojstva na začetku tega stoletja pa do današnjih dni. Pri tem so upoštevali tehnološki razvoj ter vse spremembe in dogajanja v mestu. Razstavo bodo oblikovali z dveh muzeoloških pristopov in pripravili klasično in ambientalno-scensko postavitev.
Zakon o urejanju statusa državljanov nekdanje SFRJ
28. 09. 1999 20.00
Danes je začel veljati Zakon o urejanju statusa državljanov nekdanje SFRJ. Zakon bo tem ljudem omogočil pridobitev dovoljenja za stalno bivanje v Sloveniji. Kljub pričakovanju na upravnih enotah posebne gneče ni bilo.