prošnje
Razpis kadrovskih štipendij
23. 04. 2001 00.00
Zavod RS za zaposlovanje je tudi letos pripravil skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 2001/2002, ki jih podeljujejo organizacije in delodajalci v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami. Razpis je objavljen v posebni publikaciji, ki jo bodo prejeli učenci osmih razredov osnovnih šol, dijaki in študenti, vsem zainteresiranim pa je na voljo tudi na uradih za delo in območnih službah zavoda za zaposlovanje. Skupni razpis kadrovskih štipendij je objavljen še na spletnih straneh zavoda .
Delo vlade v prvem trimesečju
16. 04. 2001 00.00
Slovenska vlada je v prvem trimesečju (od 1. januarja do 31. marca 2001) zasedala na 14 rednih sejah in 18 korespondenčnih sejah, na njih pa skupno obravnavala 619 točk dnevnega reda, in sicer 580 točk na rednih sejah in 39 točk na korespondenčnih sejah. Vlada je v omenjenem obdobju tako skupaj sprejela 1172 odločitev, od tega 1133 na rednih sejah in 39 na korespondenčnih sejah. Na rednih sejah je bilo obravnavanih povprečno 41 točk, na korespondenčnih sejah pa dve točki. Skupno so redne seje vlade trajale 45 ur in 15 minut, kar pomeni, da je vsaka seja povprečno trajala tri ure in 14 minut.
Prenos usmrtitve Timothyja McVeigha
13. 04. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister John Ashcroft je sporočil, da si bodo lahko poleg uradnih prič, usmrtitev terorista odgovornega za bombni napad na zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju Timothyja McVeigha, ogledali tudi sorodniki žrtev napada leta 1995, v katerem je umrlo 168 oseb, med njimi 19 otrok. Timothy McVeigh je februarja celo sam predlagal, da bi njegovo usmrtitev s smrtonosno injekcijo, predvideno za 16. maja letos, neposredno prenašale ameriške televizijske postaje. Pravosodni minister se je odločil, da iz McVeigha ne bo delal mučenika, ampak zadovoljil le željo po maščevanju, saj bo prenos usmrtitve potekal na zaprtem šifriranem prenosu samo za sorodnike umrlih in nekaj sto ranjenih v omenjenem napadu.
Veliki petek v Jeruzalemu
13. 04. 2001 00.00
Krščanski romarji z vsega sveta so danes proslavljali veliki petek v Jeruzalemu, medtem ko palestinski verniki niso smeli v sveto mesto. Manjše skupine romarjev iz tujine so se udeležile procesije po poti, ki jo je pred križanjem prehodil Kristus, Palestinci krščanske veroizpovedi pa so morali ostati v Betlehemu. Veliko Palestincev z Zahodnega brega je pri izraelskih oblasteh zaprosilo za dovoljenje za vstop v Jeruzalem med veliko nočjo. Palestinski predstavnik v Betlehemu je dejal, da je Izrael iz varnostnih razlogov zavrnil prošnje več desetim Palestincem.
Rupel in Grizold v Bruslju
05. 04. 2001 00.00
Zunanji in obrambni minister, Dimitrij Rupel in Anton Grizold, sta ob zagotovilih, da bo Slovenija intenzivno nadaljevala s potrebnimi pripravami na članstvo, na sedežu zveze Nato v Bruslju izrazila željo, da bo Slovenija prihodnje leto, ko bo vrh devetnajsterice v Pragi znova presojal prošnje za članstvo, povabljena v povezavo. S tem bi na svoje mesto postavili manjkajoči del sestavljanke med Italijo in Madžarsko, ki smo ga izgubili v prvem valu širitve, je menil Rupel.
Nov razpis za direktorja RTVS
04. 04. 2001 00.00
Svet RTV Slovenija (RTVS) je objavil ponovni razpis za delovno mesto generalnega direktorja RTVS, saj včeraj po štirih krogih glasovanja ni uspel izvoliti novega generalnega direktorja RTVS, ker nobeden od petih kandidatov ni prejel potrebne večine glasov. Kandidati morajo svoje prošnje oddati do vključno 19. aprila.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
Umik albanskih skrajnežev iz dveh vasi
22. 03. 2001 00.00
Tudi potem, ko se je opolnoči iztekel ultimat makedonske vlade albanskim skrajnežem v okolici Tetova, naj se predajo ali pa zapustijo območje, je noč v Tetovu minila mirno in v okolici ni bilo slišati streljanja. Albanska Osvobodilna narodna vojska je sicer v sredo razglasila prekinitev ognja in pozvala k pogajanjem, kar pa je Skopje zavrnilo
Kipe uničili zaradi ogorčenja
20. 03. 2001 00.00
Posebni odposlanec afganistanskih talibanov Sajed Rahmatulah Hasimi je v New Yorku pojasnil drugo plat medalje uničevanja dveh budinih kipov v Bamijanu, ki je vzbudilo ogorčenje mednarodne javnosti. Hasimi je v pogovoru za New York Times dejal, da je svet talibanskih verskih učenjakov sprejel odločitev o uničenju kipov zaradi ogorčenja nad odnosom mednarodne skupnosti. Verske učenjake naj bi razjezila mednarodna delegacija evropskih diplomatov in Unesca, ki je ponudila denar za zaščito in obnovo budinih kipov, obenem pa zavrnila prošnje za pomoč afganistanskemu ljudstvu, ki umira zaradi lakote in mednarodnih sankcij.
Uničenje predislamskih spomenikov
10. 03. 2001 00.00
Največja kipa Bude na svetu, ki sta vklesana v skalo blizu mesta Bamijan v osrednjem delu Afganistana, sta že skoraj popolnoma uničena, je sporočil pomočnik vrhovnega poveljnika talibanov Abdul Hai Mutmaen. Dodal je, da je uničenih že od 80 do 90 odstotkov kipov. Medtem je talibanski poveljnik, mula Mohamed Omar, zavrnil pakistanske prošnje, naj vnovič preuči ukaz o uničenju vseh predislamskih spomenikov in podob v državi.
Prošnje za otroški dodatek do konca meseca
05. 03. 2001 00.00
Zakon o družinskih prejemkih določa, da center za socialno delo s prvim majem po uradni dolžnosti preverja upravičenost do otroškega dodatka. V ta namen morajo prejemniki otroškega dodatka najkasneje do 31. marca posredovati centrom za socialno delo vlogo za uveljavitev otroškega dodatka s prilogami.
Mrkela novi predsednik srednjeevropske študentske mreže
28. 02. 2001 00.00
V romunski prestolnici Bukarešti je od 22. do 25. februarja potekala letna konferenca srednjeevropske študentske mreže, ki sta se je udeležila tudi predstavnika Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), in sicer vodja oddelka za mednarodno sodelovanje ŠOUM Igor Jurišič in podpredsednik ŠOUM Aleš Mrkela. Poleg slovenskih so na konferenci sodelovali še predstavniki Slovaške, Romunije, Avstrije, Madžarske, Poljske in Češke, so sporočili iz ŠOUM.
V potresu umrlo najmanj 260 ljudi
14. 02. 2001 00.00
Po zadnjih podatkih je vsaj 260 ljudi izgubilo življenje, okoli 2200 pa jih je bilo ranjenih v včerajšnjem potresu, ki je prizadel srednjeameriško državo Salvador. Tamkajšnje bolnišnice so z ranjenimi povsem napolnjene. Središče 20 sekund trajajočega potresa z močjo 6,6 stopnje po Richterjevi lestvici je bilo 15 km jugovzhodno od prestolnice. Na prizadeto področje so poslali 10 helikopterjev, ki bodo sodelovali pri evakuaciji tamkajšnjih prebivalcev.
Milejši režim na mejah
27. 01. 2001 00.00
Danes, v soboto, stopa v veljavo navodilo, ki podrobno določa zakonske kriterije za zavrnitev vstopa tujcev v Slovenijo ter pogoje za izdajo vizumov za enkratni vstop v državo ter tranzitnih vizumov na nekaterih večjih mejnih prehodih s sosednjimi državami. Tako lahko po novem tujec vizum za enkratni vstop v državo zaradi ugotovljenih nepredvidljivih oziroma nujnih zadev ali humanitarnih razlogov, na podlagi mednarodno sprejetih obveznosti ali če je to v slovenskem interesu, dobi tudi na mednarodnih mejnih prehodih. Navodilo je izdal notranji minister Rado Bohinc, v Uradnem listu pa je bilo objavljeno 12. januarja.
Enostavnejša pridobitev vizuma
27. 01. 2001 00.00
Z današnjim dnem bodo lahko tujci za tranzitni vizum in vizum za enkratni vstop v Slovenijo zaprosili kar na mednarodnem mejnem prehodu, kar doslej ni bilo mogoče. O upravičenosti prošnje bodo odločali policisti, na podlagi dokumentov. Gre za nujne obiske, povezane z boleznijo oziroma smrtjo svojcev, pričanji na sodišču, športnimi srečanji, kulturnimi prireditvami in podobno.
Koncesija za prenos zemeljskega plina
25. 01. 2001 00.00
Vlada je na današnji seji sprejela zakon o določitvi višine koncesijske dajatve za opravljanje gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina in gospodarske javne službe za upravljanja s prenosnim omrežjem. Zakon, s katerim se določa višina koncesijske dajatve za opravljanje obeh gospodarskih javnih služb, je predlagan za sprejem po hitrem postopku. To dejavnost trenutno opravlja le Geoplin, s katerim pa še ni sklenjena koncesijska pogodba in tako ne plačuje koncesijske dajatve, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Višina koncesije še ni določena, se pa vlada nadeja približno milijarde tolarjev na leto.
Humanitarne akcije lajšajo težke trenutke
27. 12. 2000 00.00
S humanitarnimi in dobrodelnimi akcijami nekatere organizacije že leta nudijo pomoč ljudem v stiski, prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah, otrokom, brezdomcem, beguncem ter drugim, ki so potrebni pomoči. Tudi v Sloveniji so nekatere nevladne organizacije, med katerimi izstopajo Rdeči križ Slovenije (RKS), Slovenska karitas (SK) in Slovenski odbor za Unicef, že dolgo aktivne na tem področju. Tako so tudi letos, predvsem v zadnjih mesecih, pripravile več akcij zbiranja sredstev za pomoči potrebne, RKS in SK pa sta se še posebej izkazali ob nedavni naravni nesreči v Logu pod Mangartom. Samo Škofijska karitas Koper in Ljubljana sta namreč za prizadete ob plazu skupaj zbrali dobrih 52 milijonov tolarjev, RKS pa več kot 35 milijonov tolarjev s tem, da akciji še nista zaključeni.
Šanghajska opera proti mobilnim telefonom
20. 12. 2000 00.00
Predstavniki opere v Šanghaju so se odločili, da se bodo odločno postavili po robu zvonenju prenosnih telefonov in pozivnikov. Ker se namreč občinstvo ne ozira na vljudne prošnje zaposlenih, naj med opernimi predstavami izključijo mobilne aparate, vodstvo opere sedaj razmišlja o namestitvi posebnih naprav, ki motijo signal. Nad nevljudnimi obiskovalci se pritožujejo tudi nastopajoči v operni hiši, ki sicer slovi kot ena izmed najbolj modernih v Aziji.
Vrhovno sodišče Floride v prid Goru
09. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče Floride je poskrbelo za skoraj popoln preobrat v tekmi za zmagovalca ameriških predsedniških volitev med republikancem Georgem Bushem mlajšim in demokratom Alom Gorom. S tesno odločitvijo 4:3 je razveljavilo odločitev okrožnega sodnika v Tallahaseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil možnost razpisa ponovnega štetja spornih glasovnic iz okrožij Miami Dade in Palm Beach, kot so to zahtevali Gorovi odvetniki. Vrhovno sodišče Floride ni le ukazalo takojšnjega štetja 9.000 spornih glasovnic iz okrožja Miami Dade, ampak Goru tudi prištelo 215 glasov po ročnem štetju v Palm Beachu in 157 iz okrožja Miami Dade. Busheva potrjena prednost 537 glasov je tako skopnela na le 165 glasov.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Večja posojila za vzhodno Evropo
05. 09. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) namerava povečati obseg posojil za srednje- in vzhodnoevropske države, ki čakajo na vstop v Evropsko unijo (EU). EIB bo tako obseg vsote za posojila z letošnjih 2,2 milijarde evrov naslednje leto povečala na tri milijarde evrov, leta 2003 pa naj bi za posojila pridruženim članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope namenila približno štiri milijarde evrov. Prednost pri dodeljevanju posojil naj bi namenili železniškim projektom in projektom čistilnih naprav.
Možnosti za rešitev podmornice niso velike
14. 08. 2000 00.00
Poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kurojedov, je danes dejal, da so na jedrski podmornici Kursk, ki se je z več kot 100 člani posadke včeraj potopila v Barentsovem morju, vidni znaki hudega in obsežnega trčenja. Za rešitev podmornice so mobilizirali vse reševalne enote, vendar je položaj po njegovih besedah slab. Kurojedov je priznal, da možnosti za uspešno rešitev kljub velikim prizadevanjem niso velike.
Podgorica zahteva prepoved preleta letal
13. 08. 2000 00.00
Črnogorske oblasti so zaprosile zahodne vlade, naj razglasijo zračni prostor nad Črno goro za območje, kjer bi bili prepovedani preleti
Primer Microsoft le na nižje sodišče?
28. 07. 2000 21.21
Podjetje Microsoft, ki ga je zvezni sodnik Thomas Penfield Jackson obtožil kršenja protimonopolnih zakonov, je zahtevalo, naj primer ne gre neposredno na vrhovno sodišče, temveč naj ga najprej obravnava celoten sistem nižjih sodišč. Odvetniki podjetja menijo, da je primer preveč resen, da bi preskočili običajen postopek, ki zahteva obravnavo primera preko nižjih sodišč. Thomas Penfield Jackson je namreč ugodil želji tožnika in ukazal naj se primer postavi neposredno pred vrhovno sodišče. Microsoftovi odvetniki so tudi izpostavili dejstvo, da je sodnik Jackson med procesom dajal intervjuje, kar izpodbija njegovo kredibilnost. Razrešitev Microsoftove prošnje bo znana po 22. avgustu.
Obletnica delovanja multimedijskega centra Kibla
28. 06. 2000 15.49
Multimedijski center KiberSRCeLab - KIBLA bo v petek, 30. junija, ob 20. uri pripravil proslavo ob četrti obletnici delovanja. Ob tem bodo tudi slovesno odprli tablo KIBLA arhitekta in oblikovalca Dejana Štamparja. Center je bil ustanovljen leta 1996 kot projekt narodnega doma Maribor in Zavoda za odprto družbo Slovenija. Poleg njiju ga podpirata še kulturno ministrstvo in mestna občina Maribor.
Italijani bodo trgovali prek interneta
17. 06. 2000 12.09
Z žitaricami, rižem in svinjskim mesom se bo v Italiji od septembra naprej trgovalo prek <A HREF=http://www.meteoraspa.com target=_blank> spletne strani</A>, prve italijanske elektronske borze za kmetijske dobrine.
Potrjen zakon o elektronskih predpisih
16. 06. 2000 16.25
Ameriški spodnji dom parlamenta je potrdil zakon o elektronskih podpisih, ki sedaj daje elektronskim podpisom enako pravno moč, kot papirnim. Od sedaj naprej bodo lahko uporabniki in podjetja preko spleta podpisovali čeke, prošnje za posojila in pogodbe. V preteklosti je lahko uporabnik pogodbo sklenil preko spletnega obrazca, kljub vsemu pa jo je moral podpisati v njeni papirni obliki. Rezultat glasovanja je bil 426 za in štirje proti. Predsednik Bill Clinton je že napovedal, da bo zakon podpisal.
Nov računalniški virus v ZDA
29. 05. 2000 21.14
V petek se je v ZDA pojavil nov računalniški virus oziroma črv. Pri nas ga doslej še niso opazili, v Ameriki pa naj ne bi povzročil tolikšne škode kot ga je virus I Love You, govori se le o nekaj milijardah dolarjev.