progress
Robbie Williams žari od sreče
12. 10. 2010 10.24
Robbie Williams je vse od avgusta letos, ko je Aydi Field na roko nataknil poročni prstan, veliko bolj umirjen. Srečen pa je tudi, da je ponovno član Take That.
Napredek skupine Take That
01. 10. 2010 11.07
Britanska skupina, ki se ji je pred kratkim znova pridružil Robbie Williams, je posnela nov studijski album Progress. Na police prodajaln ga bodo postavili 22. novembra.
V šoli uspešnejše, v službi manj plačane
08. 05. 2009 10.28
Deklice so v šoli uspešnejše od dečkov, študentke predstavljajo 59 odstotkov diplomantov, vendar pa v EU ženske še vedno zaslužijo 15 odstotkov manj kot njihovi moški kolegi.
Na smrt bolna Jade je pred kamerami dahnila usodni da
22. 02. 2009 16.37
Bolna 27-letna tekmovalka britanskega Big Brotherja Jade Goody se je danes pred kamerami, ki spremljajo zadnje mesece njenega življenja, poročila.
Zvezda Big Brotherja bo umrla pred kamerami
15. 02. 2009 16.36
Zvezda britanskega Big Brotherja Jade Goody bo svojo življenjsko pot sklenila pred televizijskimi kamerami. Zadnje mesece življenja bo delila z mediji, oboževalci in širnim svetom.
Aaron Lewis bo izdal solo album
09. 12. 2008 12.31
Skupina Staind je pred kratkim izdala album The Illusion of Progress, trenutno pa so na svetovni promocijski turneji ...
Boljši časi za Rome
06. 04. 2008 20.42
V Novem mestu so pred Svetovnim dnevom Romov priredili Boljši časi za Rome Veselo dive - Veseli dan.
Astronavta na sprehodu
22. 02. 2007 14.18
Ameriški astronavt Michael Lopez-Alegria in ruski kozmonavt Mihail Tjurin sta s polurno zamudo pričela vesoljski sprehod.
ISS z novo pošiljko opreme
20. 01. 2007 12.14
Vesoljsko plovilo Progress M-59 je na Mednarodno postajo ISS pripeljalo 2,5 tone hrane, pijače in ostale opreme.
Estevez tokrat kot režiser
06. 09. 2006 00.02
Na 63. Mostri so prikazali tudi film <i>Bobby</i> Emilia Esteveza, ki se je tokrat poleg igranja usedel tudi na režiserski stolček.
Denarna nagrada za aretacijo Putina
09. 09. 2004 00.00
Čečenski uporniki so ponudili 20 milijonov ameriških dolarjev tistemu, ki bi aretiral ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Kmalu prva poroka v vesolju
20. 07. 2003 00.00
Ruski kozmonavt Jurij Malenčenko, ki že nekaj časa dela na Mednarodni vesoljski postaji, ne bo stal poleg svoje srčne izvoljenke, ko se bo prihodnji mesec poročil, temveč bo krožil nekje nad Zemljo.
Progres poletel proti vesoljski postaji
08. 06. 2003 00.00
Rusko tovorno plovilo Progres M1-10, natovorjeno z vodo in živili brez posadke, je danes ob 12.43 uri po srednjeevropskem času poletelo proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Plovilo je poletelo iz ruskega vesoljskega oporišča Bajkonur.
Več suhih češpelj in orehov za kozmonavte
10. 09. 2001 00.00
Ruskima kozmonavtoma Vladimiru Dežurovu in Mihailu Tjurinu na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) bodo na njuno željo v prehrano vključili več suhih sliv in orehov.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Največja slika na svetu
03. 12. 2000 00.00
Pročelje dunajskega likovnega razstavišča bo do sredine januarja leta 2001 krasila največja slika na svetu, ki je delo kanadskega umetnika Kena Luma. Na sliki, velikosti 54 krat 10 metrov z naslovom Nikjer ni tako kot doma (There's no place like home), so portreti šestih ljudi različnega porekla in barve kože ter citati na temo domovina. Na pročelju dunajskega razstavišča v času okoli novega leta skoraj vsako leto od leta 1993 naprej razstavijo sliko velikega formata. Prvo leto je bila na ogled slika Eda Ruchasa z naslovom 17. stoletje - 20. stoletje, sledila pa so ji dela Walterja Obholzerja, Gerharda Richterja in Douglasa Gordona. Slika Kena Luma je že peti projekt v sodelovanju dunajskega likovnega razstavišča, muzeja Museum in progress, kanadskega veleposlaništva, dunajskega sklada Integrationsfond in Lige za človekove pravice.
Izstrelili vesoljsko ladjo Progress M1-4
16. 11. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki je po približno desetih minutah v nizko orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M1-4. Ladja naj bi se po dveh dneh poleta združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ki se je v času izstrelitve gibala približno 385 kilometrov nad Atlantskim oceanom, zahodno od obale Gabona.
Progress M1-3 se je ločil od MVP
02. 11. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-3 se je danes, dan pred prihodom prve posadke Mednarodne vesoljske postaje (MVP,) ločila od modula Zvezda in zgorela v ozračju, njeni ostanki pa so padli v Tihi ocean.
Našli denar za postajo Mir
26. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je danes sprejela odločitev, da bo za podporo orbitalni znanstveni postaji Mir in za njeno možno iztirjenje februarja prihodnje leto s pomočjo dveh tovornih vesoljskih ladij vrste progress namenila 750 milijonov rubljev ali približno 27 milijonov dolarjev. To je po koncu seje vlade novinarjem sporočil namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov.
Postajo Mir bodo uničili
23. 10. 2000 00.00
Rusija namerava orbitalno znanstveno postajo Mir uničiti konec februarja leta 2001, je danes sporočil podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. Ob tem je dodal, da bo ruska vlada omenjeno odločitev kmalu tudi uradno objavila. Ostanki Mira naj bi po zgorevanju v atmosferi padli v Tihi ocean, je še povedal. Poudaril pa je, da so še zmeraj pripravljeni spremeniti odločitev, če se bodo našli zunanji viri sredstev za nadaljnje vzdrževanje postaje.
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
Atlantis se je ločil od MVP
18. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka preživela skupaj
Vesoljci v vlogi električarjev
14. 09. 2000 00.00
Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa
06. 09. 2000 00.00
Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Progress M1-3 se je združil z MVP
09. 08. 2000 00.00
Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.
Izstrelili sojuz-U s Progressom M1-3
07. 08. 2000 07.57
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so včeraj ob napovedanem času, to je ob 20.27 po srednjeevropskem času, izstrelili tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3.