proizvodnja

Veliko povpraševanje po Mercedesovih terenskih avtomobilih
18. 12. 1997 08.17
Nemški proizvajalec avtomobilov Daimler Benz se je zaradi velikega povpraševanja po novem Mercedesovem terenskem vozilu razreda M odločil povečati proizvodne zmogljivosti v svoji ameriški tovarni v Tuscaloosi za dobro četrtino. Po letu 1999 naj bi v njej izdelali po 80.000 terenskih vozil letno. V prihodnjem letu bo proizvodnja še ostala pri 65.000 vozilih.

Indija načtruje večjo proizvodnjo jekla
17. 12. 1997 08.15
Indija namerava povečati proizvodnjo jekla in zgraditi 17 novih jeklarn, da bo s tem pokrila vse večje potrebe, ki se pojavljajo z načrtovanimi naložbami v infrastrukturo. V naslednjih osmih letih naj bi se tako proizvodnja jekla s sedanjih dobrih 23 milijonov ton povečala na 60 milijonov ton. Če bodo izvedene vse predvidene naložbe v infrastrukturo, kot so gradnja elektrarn in pristanišč, pa domača proizvodnja jekla kljub tolikšnemu povečanju proizvodnje ne bo zadoščala za pokritje vseh potreb.

Precej višja industrijska proizvodnja v ZDA
16. 12. 1997 08.48
Obseg industrijske proizvodnje v ZDA se je novembra v primerjavi z oktobrom povečal za 0,8 odstotka, je sporočila osrednja banka v Washingtonu. Skok je presenetil celo strokovnjake, k povečanju industrijske proizvodnje pa so prispevali predvsem izdelki visoke tehnologije. Oktobra se je industrijska proizvodnja povečala za pol odstotka.

Rast industrijske proizvodnje na Nizozemskem
13. 12. 1997 10.37
Industrijska proizvodnja na Nizozemskem se je po podatkih državnega statističnega urada oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 3,8 odstotka, kar je za 0,7 odstotka več od napovedi strokovnjakov.

Za 3.7% večji obseg industrijske proizvodnje v mesecu oktobru
01. 12. 1997 11.15
Obseg industrijske proizvodnje je bil oktobra po začasnih podatkih državnega statističnega urada za 3,7 odstotka večji kot septembra in za 11,6 odstotka večji od povprečja v lanskem letu. V prvih desetih mesecih letos skupaj pa je slovenska industrija v primerjavi z enakim lanskim obdobjem proizvedla za 1,1 odstotka več.

V Savi letos izdelali že štiri milijone avtomobilskih plaščev
28. 11. 1997 17.33
V kranjskem koncernu Sava so danes izdelali štirimilijonto avtomobilsko pnevmatiko letos. S tem so že presegli lansko proizvodnjo, do konca leta pa pričakujejo, da bo njihovo tovarno zapustilo še okrog 350.000 avtomobilskih gum. V primerjavi z lanskim letom to pomeni 19-odstotno povečanje proizvodnje na tem področju.

Predlog za povečanje proizvodne kvote nafte
28. 11. 1997 09.39
Ministri Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) bodo ob koncu plenarnega zasedanja v Džakarti po vsej verjetnosti sprejeli predlog Saudove Arabije, naj se proizvodna kvota za nafto poveča za 2,5 milijona sodčkov dnevno oziroma s sedanjih 25 milijonov na 27,5 milijona sodčkov dnevno. Če bodo sprejeli ta predlog, bi bilo to uradno povečanje proizvodne kvote po štirih letih, proizvodnja držav članic OPEC-a pa bi dosegla najvišjo raven v zadnjih 18 letih.

Napovedana rast proizvodnje vzhodnoevropske avtomobilske industrije
25. 11. 1997 09.42
Proizvodnja vzhodnoevropske avtomobilske industrije se bo med letoma 1996 in 2001 skorajda podvojila, ugotavlja raziskava britanskega inštituta EIU. Medtem ko so v vzhodnoevropskih državah leta 1996 izdelali skupaj 1,89 milijona vozil, naj bi se številka do leta 2001 povzpela na 3,67 milijona vozil, napoveduje raziskava, ki so jo v začetku tedna objavili v Londonu. Pri tem bo izvoz postajal vse bolj pomemben, saj se bo povpraševanje na vzhodnoevropskih trgih povečalo le za 40 odstotkov. EIU samo Rusiji napoveduje, da bo v letu 2001 izdelala za 57 odstotkov več avtomobilov kot lani.

Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.

Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.

Povečana proizvodnja v predelovalni industriji
28. 10. 1997 00.00
Raven proizvodnje v predelovalni industriji se je oktobra v primerjavi s septembrom povečala kar za 43 točk, vendar pa se je glede na lanski oktober znižala za dve točki. Skupna naročila so dosegla absolutno najvišjo in prvič tudi pozitivno vrednost v celotnem opazovanem obdobju. V primerjavi s septembrom se je raven skupnih naročil povečala za 16 točk, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila višja za 10 točk. Podobno velja tudi za izvozna naročila. V primerjavi z mesecem poprej so bila višja za 12 točk, za 15 točk pa so presegla tudi enako obdobje lani. Zaloge so se oktobra glede na september znižale za šest točk, glede na lanski oktober pa za pet točk.

Rast svetovne proizvodnje oljaric
01. 10. 1997 00.00
Svetovna proizvodnja desetih najpomembnejših oljaric v letošnji sezoni bo po predvidevanjih strokovnjakov znašala približno 277 milijonov ton. Na mednarodni konferenci v Bombayu so poudarili, da se je število površin, zasejanih z desetimi najpomembnejšimi oljaricami, povečalo za devet milijonov hektarjev. Za 5,6 milijona hektarjev so se povečale površine, zasejane s sojo, delež soje v svetovni proizvodnji oljaric pa se bo tako predvidoma povzpel za dobra dva odstotka na 53,2 odstotka. Oljna repica bo rasla na 1,9 milijona hektarjev več kot lani, površine, zasejane s sončnicami, pa se po ugotovitvah strokovnjakov v Bombayu zmanjšujejo.
