projekt
EU in Sredozemlje postopoma do prostotrgovinskega območja
24. 09. 1998 09.14
Evropska komisija se je zavzela za postopno vzpostavitev prostotrgovinskega območja Evropske unije s sredozemskimi partnerskimi državami do leta 2010. Cilj naj bi strani dosegli s tesnim sodelovanjem na ključnih področjih notranjega trga, Bruselj pa naj bi po potrebi partnerskim državam nudil finančno pomoč v okviru programa za Sredozemlje MEDA.
General Motors bo prejel posojilo v višini 821 milijonov dolarjev
24. 09. 1998 08.02
Bančno združenje 39 kitajskih in drugih bank je ameriškemu podjetju General Motors (GM) za avtomobilski projekt v Šanghaju odobrilo posojilo v višini 821 milijonov dolarjev. Stroški ustanovitve Shanghai GM, ki je največje kitajsko-ameriško združeno podjetje, so znašali 1,52 milijarde dolarjev. Prvi avtomobili, in sicer buick sedani, se bodo s tekočih trakov pripeljali še letos. Šanghajski podžupan je poudaril, da je projekt GM zelo pomemben, ker bo sprožil nadaljnji razvoj mestnega gospodarstva. Ob tem je še dodal, da finančni dogovor dokazuje tudi, da se Šanghaj uspešno bori s finančno krizo v jugovzhodni Aziji. Kot pravi podpredsednik GM Rudy Schlais bo postal Shanghai GM eden vodilnih proizvajalcev avtomobilov v svetu.
Vlak iz Aten do Bruslja in po vsem Balkanu predstavlja podobo helenizma
17. 09. 1998 11.52
Nedavno se je iz Aten prek Balkana vse do Bruslja napotil poseben vlak ''za kulturo in mir'', ki naj bi predstavil podobo helenizma. Namen potovanja, ki ga je pripravila grška skupina ''umetnikov brez meja'', projekt pa so podprli tudi grški parlament, ministrstva za zunanje zadeve, za razvoj in za kulturo ter Evropska unija, je predstaviti Grčijo kot ''dejavnik miru, stabilnosti in sodelovanja med narodi''. Vlak sestavlja šest vagonov, pobarvanih v belo. Prvi je posvečen rojstvu demokracije v Grčiji in njenemu razvoju vse do prihoda krščanstva, drugi pa rojstvu gledališča v Grčiji in njegovemu vplivu na evropsko gledališko dejavnost. Tretji in četrti vagon predstavljata rojstvo olimpijskih iger v Grčiji in človekove pravice od začetka krščanstva vse do današnjih dni. Med temami, na katere opozarjajo na vlaku, so še tehnologija, trgovina in industrija. Vlak se je med drugim ustavil v Solunu, Sofiji, Bukarešti in Leipzigu, iz Bruslja pa se bo napotil še v Strasbourg, Milano, Ljubljano, Zagreb, Banja Luko, Sarajevo, Beograd in Skopje. V Atene naj bi se omenjeni vlak vrnil 6. oktobra.
Začetek zasedanja Generalne skupščine ZN 21. septembra
16. 09. 1998 10.32
Generalna skupščina ZN bo letošnje zasedanje pričela 21. septembra, na dnevnem redu, ki je bil sprejet v torek, pa je kar 166 zadev. Med vprašanji, ki bodo obravnavana prvič, je tudi projekt Betlehem 2000 v počastitev dveh tisočletij od rojstva Jezusa Kristusa. Spominske slovesnosti v Betlehemu bo organizirala in vodila Palestinska nacionalna uprava, začele pa se bodo z božičem leta 1999 in trajale do velike noči leta 2000. Generalna skupščina bo imela na dnevnem redu tudi Svetovni program za sončno energijo 1996-2005, ki se ukvarja s promocijo, razvojem in nameščanjem obnovljivih energetskih tehnologij.
Mitja Gaspari predstavil rezultate dela Strategije Svetovne banke za Republiko Slovenijo
15. 09. 1998 10.16
Minister za finance Mitja Gaspari je na novinarski konferenci predstavil rezultate enoletnega dela v okviru Strategije Svetovne banke za Republiko Slovenijo. Dosedanje delo je ocenil kot uspešno ter poudaril, da Slovenija pričakuje sodelovanje tudi v prihodnje, predvsem na področjih, ki imajo prednostni značaj. Gre predvsem za področja trga nepremičnin in posodobitve zemljiškega katastra, za reformo zdravstvenega sektorja in za reformo javne uprave; na omenjenih področjih bi se Slovenija tudi dogovorila za finančno pomoč. Za delo v okviru strategije Svetovne banke za Slovenijo so se dogovorili pred letom dni. Osnovna ideja je bila po ministrovih besedah ugotoviti, katere strukturne reforme so potrebne in katere reforme je potrebno pospešiti. Poleg tega bo projekt služil tudi pripravi Slovenije za začetek pogajanj o polnopravnem članstvu v Evropski uniji (EU), predvsem na področjih kjer ima Slovenija premalo izkušenj ali kjer ima težave pri vpeljevanju rešitev v prakso.
Spielbergov naslednji projekt: film o gejši
14. 09. 1998 13.22
Naslednji projekt Stevena Spielberga bo snemanje filma z naslovom Gejšini spomini (Memoirs of a Geisha). Kot je v petek zapisal časnik New York Times, si je Spielberg pridobil pravice, da posname film po istoimenskem romanu Arthurja Goldena, snemanje pa se bo začelo že januarja. Zgodba govori o Japonki, ki jo v času pred drugo svetovno vojno najprej obravnavajo praktično kot sužnjo, nato pa postane ena najuspešnejših gejš. Vojna pa odločilno vpliva na njeno življenje. Naslovno vlogo v filmu bo igrala Rika Okamoto. Film bodo snemali na Japonskem in v ZDA, proračun zanj pa naj bi bil razmeroma skromen - znašal naj bi 45 milijonov dolarjev.
Zaradi plazu zaprta edina cesta med Grčijo in Bolgarijo
13. 09. 1998 13.12
Zaradi plazu, ki ga je sprožilo obilno deževje na jugozahodu Bolgarije, je danes zaprta glavna in hkrati tudi edina avtocesta med Bolgarijo in Grčijo, je sporočila policija.
Sredstva za kandidaturo treh dežel za ZOI 2006 bodo nakazana nemudoma
10. 09. 1998 13.07
Organizacijski odbor za pripravo kandidature za zimske olimpijske igre 2006 ''Brez meja'' je na včerajšnji seji v Ljubljani sprejel finančno konstrukcijo glede obveznosti posameznih občin in države, ter sprejel sklep, da se nemudoma realizira sklep vlade in poravna ustanovitveni delež Slovenije pri skupnem podjetju ''Klagenfurt 2006 GmbH'' v višini štiri milijone avstrijskih šilingov. Sredstva bodo nakazana v Celovec v najkrajšem tehnično možnem roku.
V samoti bombažnih polj - nov Upperjev projekt v Odprtem mladinskem gledališču
08. 09. 1998 12.05
V programu Odprto mladinsko gledališče je nastala predstava V samoti bombažnih polj, nov projekt avtorja Nicka Upperja. Kot delo v nastajanju so jo predstavili že letos januarja na gledališkem festivalu MMTM v Zagrebu, premiero je doživela na festivalu mednarodnega alternativnega gledališča FIAT v Podgorici, v poletnih mesecih pa je gostovala še na Ohridu na mednarodnem festivalu Ohridsko poletje. Slovenska premiera tega projekta bo v Ljubljani v torek, 15. septembra opolnoči, v spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča.
Starec s turbanom je delo Rembrandta, trdijo strokovnjaki
28. 08. 1998 14.09
Slika znanega nizozemskega slikarja Rembrandta Starec s turbanom iz leta 1627, v avtentičnost katere so pogosto podvomili, je dejansko delo tega mojstra iz 17. stoletja, je v Amsterdamu potrdila skupina strokovnjakov. Član strokovne komisije ''Preiskovalni projekt o Rembrandtu'', profesor Ernst van de Wetering je povedal, da avtentičnost dokazuje tako stil kot podpis s kratico RHL takrat 21-letnega Rembrandta, ki je v mladosti podpis velikokrat spreminjal. Slika Starec s turbanom je iz javnosti ''izginila'' leta 1956, potem ko so jo prodali na newyorški dražbi, znova pa se je pojavila leta 1995 v neki amsterdamski galeriji, za katero jo je kupil anonimni darovalec. Slednji je sliko nato leta 1996 predal omenjeni strokovni komisiji, da ugotovi njeno avtentičnost. Profesor Van de Wetering je še sporočil, da bo slika, ki je bila le redko razstavljena, na ogled od 6. do 17. oktobra na veliki razstavi z naslovom Pan Amsterdam v amsterdamski razstavni palači.
Obnova italijanskih pristanišč
26. 08. 1998 07.57
Italijanska vlada je v okviru programa pomoči nerazvitim območjem sprostila 800 milijard lir, namenjenih modernizaciji in razvoju 14 pristanišč. Kot so sporočili vladni predstavniki, gre predvsem za pristanišča na jugu države. Najpomembnejša bo naložba v pristanišče Tarente, kjer bodo izgradnji večnamenskega pomola in povečanju zmogljivosti pretovarjanja namenili 177,4 milijard lir. V projekt obnove je s 140 milijardami lir vključeno tudi pristanišče Gioa Tauro na jugu Calabrije, ki je v zadnjih nekaj letih postalo najpomembnejše pristanišče za kontejnerski prevoz v Sredozemlju. Za izgradnjo novega pomola v toskanskem Livornu bodo namenili sto milijard lir. Obnova vključuje še pristanišča Cagliari in Olbia (oba na Sardiniji), Cetraro na jugu in Piombino (v Toskani), ki jim bodo dodelili 66, 30, 25, oziroma 20 milijard lir. Za izgradnjo novega navigacijskega centra bo Civitavecchia na severu Rima prejel 51 milijard lir, za razširitev notranje luke pa bo prejelo beneško pristanišče 12,5 milijard lir.
Razstava grafik Božidarja Jakca v koprski galeriji Meduza
24. 08. 1998 14.26
V koprski galeriji Meduza bodo v petek, 28. avgusta, zvečer odprli razstavo pionirja slovenske grafike in dolgoletnega profesorja za grafiko Božidarja Jakca (1899 - 1989). Razstava, ki bo na ogled do konca septembra, je prva celovitejša predstavitev Jakčevega grafičnega opusa na Obali, sodi pa v projekt Grafika na Slovenskem po letu 1945.
Poletna univerza v Bovcu
21. 08. 1998 12.41
V bovškem hotelu Alp letos že peto leto poteka Poletna univerza v Bovcu, skupen projekt univerz iz Celovca, Trsta, Vidma, Maribora in Ljubljane. Petnajstdnevne poletne univerze, ki se bo končala v ponedeljek, 31. avgusta, se udeležuje približno 50 študentov iz Slovenije, Italije in Avstrije, pa tudi dve študentki iz Hrvaške ter po ena iz Slovaške in Ukrajine, je povedal redni prof. celovške univerze Andreas Moritsch, eden pobudnikov in organizator omenjenega srečanja.
60. mednarodni glasbeni festival v Luzernu
20. 08. 1998 13.47
Mednarodni glasbeni festival v švicarskem Luzernu je ob 60. rojstnem dnevu dobil novo dvorano v mestnem Kulturnem in kongresnem centru s 1900 sedeži, delo francoskega arhitekta Jeana Nouvela. Na festivalu, ki poteka od 19. avgusta do 16. septembra, se bo zvrstilo 18 simfoničnih koncertov losangeleškega in čikaškega ter najslavnejših evropskih orkestrov, na čelu z Berlinsko filharmonijo in dirigentom Claudiom Abbadom. Slednja sta skupaj z zborom švicarskega radia tudi slovesno odprla festival z Beethovnovo 9. simfonijo in simfonijo In schrift Wolfganga Rhima. V Luzernu bodo nastopili še dunajski in peterburški filharmoniki, leipziški Gewandhaus, amsterdamski Concertgeboux, zbor in orkester bayreuthskega festivala, Halle orchestra in simfonični orkester radia BBC. Na recitalih se bodo zvrstili pianisti Maurizio Pollini, Daniel Barenboim in Andras Schiff, violinistka Anne-Sophie Mutter in mezzosopranistka Cicila Bartoli. Cikel štirih koncertov Musica nova je letos posvečen švicarskemu skladatelju Heinzu Holligerju, ki bo predstavil tudi projekt z otroki in mladimi. Ljubitelji komorne glasbe pa bodo lahko poslušali Tallis Scholars, lucernski Festival strings, kvarteta Albana Berga in Vermeer ter Baročni orkester Tafelmusik iz kanadskega Toronta.
S športom in z glasbo za boljši jutri
13. 08. 1998 14.56
Pod okriljem Aids fondacije Robert - ki si prizadeva za boljšo osveščenost javnosti o družbeni problematiki in pomaga sočloveku v stiski - bo jutri stekel projekt S čelom in športom po Sloveniji, katerega osrednji namen je zbiranje finančnih sredstev za odrinjene skupine ter nanje opozoriti družbo. Član omenjene fondacije Jernej Čopič se bo tako jutri v popoldnaskih urah izpred Tromostovja odpravil na 800 kilometrov dolgo pot po Sloveniji, v okviru katere bo organiziranih več koncertov, na katerih se bodo zbirali prostovoljni prispevki, največji donatorji pa bodo tudi objavljeni. Koncerti so brez vstopnine, vsak obiskovalec pa se sam odloči, koliko bo namenil v dobrodelne namene.
Priprave na evropsko mesto kulture Weimar 1999
13. 08. 1998 11.46
Uradni program evropskega mesta kulture Weimar 1999 bo spremljalo tudi več kot sto projektov za otroke in mladino, od teh bo osemnajst akcij v skupni vrednosti približno 500.000 nemških mark steklo že letos, je v Erfurtu povedal predstavnik projektivnega urada Mladina 2000 (Jugend 2000) Stephen Erschler. Program bo namenjen otrokom med sedmim in sedemnajstim letom starosti. V prihodnjem letu bo po načrtih v regijah Weimar, Apolda, Erfurt in Jena potekalo med 80 in 90 projektov. Projektivni urad Jugend 2000 ima letni proračun v višini skoraj 500.000 nemških mark in je bil vzpostavljen kot vzorčni projekt za nemško zvezno ministrstvo za mladino in ministsrstvo za socialne zadeve Turingije. Urad bo delo končal marca 2000.
Odprli Terme Rogaška
12. 08. 1998 16.11
V Rogaški Slatini so dopoldne tudi uradno odprli Terme Rogaška, skupen projekt zasebnega podjetja Svit d.o.o. iz Slovenske Bistrice in Zdravilišča Rogaška. Terme Rogaška sestavlja 850 kvadratnih metrov vodnih površin, od tega 450 kvadratnih metrov pokritih vodnih površin in 400 kvadratnih metrov odprtih vodnih površin, ki jih dopolnjujejo številne vodne atrakcije, ter 1600 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih obbazenskih površin. Skupaj s poslovnimi prostori, apartmaji in garderobami v kleti skupna površina objekta dosega 5100 kvadratnih metrov.
V Fordu začeli izdelovati focus
12. 08. 1998 08.06
Avtomobilski koncern Ford je ta teden v Saarlouisu začel izdelovati avtomobil znamke focus, ki bo nasledil Fordovega escorta. V začetku naj bi izdelali le nekaj avtomobilov, načrtujejo pa, da naj bi v treh mesecih dnevno proizvodnjo dvignili na 1500 avtomobilov. Focus bo v prodajalne, kot napovedujejo v evropski centrali Forda v Koelnu, prispel po 29. oktobru.
Uspešen literarni projekt v spomin na Brechta
10. 08. 1998 13.48
Literarni projekt, ki so ga ob 100. obletnici rojstva Bertolda Brechta pripravili v nemškem Augsburgu, je presegel pričakovanja prirediteljev. Prvih 170 prireditev v rojstnem kraju nemškega pesnika in dramatika si je namreč ogledalo več kot 30.000 obiskovalcev. Projekt v spomin na Brechta obsega skupno več kot 200 prireditev. Prihodnje leto v Augsburgu načrtujejo podobne prireditve v spomin na Franza Kafko (1883-1924), v minulih letih pa so že izvedli prireditve, posvečene Heinrichu Heineju, Thomasu Mannu in Hermannu Hesseju.
Živadinov bo imel v Rusiji 13 tekmecev iz 10 držav
10. 08. 1998 08.24
Slovenski umetnik, gledališki režiser Dragan Živadinov, se bo s 13 kandidati iz 10 evropskih držav udeležil priprav kandidatov za polet v vesolje, ki se bodo začele 13. septembra v Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi.
Ljubljanska županja in Ciril Ribičič o urejanju odnosov med glavnim mestom in državo
03. 08. 1998 14.26
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik se je na današnjem srečanju s poslancem ZLSD Cirilom Ribičičem pogovarjala o predlogu zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, so sporočili iz kabineta županje Mestne občine Ljubljana (MOL). S predlogom zakona, ki ga je predlagal Ribičič, se v državnem zboru obeta že tretja razprava o statusu slovenske prestolnice.
EIB Poljski namenja 280 milijonov ekujev za avtoceste
30. 07. 1998 11.00
Evropska investicijska banka (EIB) je za financiranje izgradnje avtocest na Poljskem namenila 280 milijonov ekujev. Gre za projekte, ki so bili na dveh vseevropskih konferencah o transportu, leta 1994 na Kreti in leta 1997 v Helsinkih, določeni za prednostne. Posojilo v višini 150 milijonov ekujev je namenjeno za obnovo 25 kilometrov avtoceste med Sosnico in Murckowsko na jugu države. Projekt je del visoko prioritetne transevropske avtoceste Berlin - Dresden - Wroclaw - Katowice - Krakov - Rzeszow - Kijev. 130 milijonov posojila pa EIB namenja za financiranje obvoznice v Poznanu. Ta je del transevropskega koridorja, ki čez Poznan, Varšavo in Minsk povezuje Berlin in Moskvo.
Spielbergov projekt 50.000 pogovorov s preživelimi holokavsta skoraj končan
30. 07. 1998 07.44
Ameriški režiser Steven Spielberg bo kmalu končal projekt, ki ga je začel pred štirimi leti po uspešnici Schindlerjev seznam. Namerava namreč posneti 50.000 pogovorov s preživelimi holokavsta. Doslej so opravili že 46.600 pogovorov s preživelimi žrtvami nacističnega pregona Judov med drugo svetovno vojno oz. za 100.000 ur filmskega traku.
Nokia bo na Madžarskem zgradila tovarno za izdelovanje mobilnih telefonov
29. 07. 1998 10.57
Finsko telekomunikacijsko podjetje Nokia bo na Madžarskem zgradilo tovarno za izdelovanje mobilnih telefonov in distribucijski center. Projekt je del Nokijinega razvojnega načrta do leta 2001 v vrednosti 183 milijonov dolarjev. Gradnja se bo začela letos, končana pa bo ob koncu prihodnjega leta. Zaposlovala naj bi več kot 500 delavcev.
Sava sklenila projekt odstranitve sodov s PVC odpadki
27. 07. 1998 13.55
Kranjska Sava je julija s prejemom dokumentacije o sežigu odpadkov v Nemčiji uspešno končala projekt izkopa in odstranitve sodov s PVC odpadki iz monodeponije na lokaciji deponije Tenetiše.
Slovenska Cezar in Kleopatra
27. 07. 1998 12.46
Na festivalu Ohridsko poletje bo v sredo, 29. julija, začel svojo mednarodno pot projekt Cezar po besedilih Shakespearea, Gruma in Georgievskega ter v režiji Branka Brezovca. Producenta sta MKC iz Skopja ter Putokaz iz Zagreba. V projektu imajo velik delež tudi slovenski ustvarjalci: od pisca Slavka Gruma z njegovim Dogodkom v mestu Gogi, scenografa Marka Japlja do nosilcev glavnih vlog - Nika Goršiča kot Cezarja in Olge Grad kot Kleopatre.
Živadinov med potniki rakete West in space?
26. 07. 1998 17.08
Slovenski gledališki umetnik Dragan Živadinov se bo udeležil tekmovanja za sedež v raketi West in space, ki bo v vesolje poletela leta 2003. Približno 70 kandidatov iz 14 evropskih držav, med njimi tudi Živadinov, se bo v Evropskem vesoljskem centru v kraju Transinne v Belgiji preiskusila na posebnih simulatorjih za potrebe priprav na vesoljske polete, v kraju Grube Luise v Nemčiji pa bodo opravljali teste telesne, psihične in socialne ustreznost, razgledanosti, znanja angleščine, sposobnosti delovanja v skupini in sposobnosti obvladovanja stresnih situacij.
Kovinotehna izključni dobavitelj gradbenega materiala za Nove Poljane
21. 07. 1998 10.41
Kovinotehna je minuli petek, 17. julija, podpisala z gradbenim podjetjem Vegrad iz Velenja pogodbo, vredno 530 milijonov tolarjev. S tem je postala ta celjska trgovska družba izključni dobavitelj gradbenega materiala za izgradnjo 308 stanovanj v stanovanjski soseski Nove Poljane v Ljubljani, so sporočili iz Kovinotehne.
V Parizu nov Muzej umetnosti in civilizacije
15. 07. 1998 15.34
V Parizu, natančneje v bližini Eiffelovega stolpa, naj bi leta 2004 odprli nov Muzej umetnosti in civilizacije, posvečen predvsem umetnosti prvotnih ljudstev v Afriki, Aziji, Oceaniji in Ameriki. Omenjeni kraj muzeja v prostorih ob Seni, v katerih so bile zdaj na ogled začasne razstave, je predlagal francoski predsednik Jacques Chirac osebno, najprej pa so ga nameravali urediti v Pomorskem muzeju na trgu Trocadero. Jeseni bo izšel mednarodni razpis za arhitekturno ureditev muzeja, izbran arhitekt pa naj bi bil znan v začetku prihodnjega leta. Projekt ureditve prek 35.000 kvadratnih metrov površine in 7500 kvadratnih metrov vrta naj bi po napovedih stal dobro milijardo frankov (185 milijonov dolarjev). V novem muzeju bo zbranih približno 420.000 primerkov iz zbirk seadnjega Muzeja umetnosti Afrike in Oceanije, vključeval pa bo tudi etnološke laboratorije sedanjega Muzeja o človeku.
Privatizacija in posodobitev telefonije v Maroku
14. 07. 1998 08.07
Maroški poštni in telekomunikacijski urad namerava letos investirati 270 milijonov dolarjev za namestitev novega sistema mobilne telefonije in postavitev 2800 kilometrov optičnih kablov. Projekt predvideva avtomatizacijo telefonskih storitev na 340 ruralnih lokacijah, informatizacijo 33 poštnih izpostav in pridobitev 174 tisoč novih naročnikov, od katerih 40 tisoč mobilne telefonije.