proračun EU
Stranke o proračunu
11. 10. 1999 20.48
Očitno je denar ta trenutek daleč najbolj pomembna in usodna politična tema v Sloveniji. Ministri se namreč že nekaj dni pogajajo o višini proračuna za leto 2000. Tudi po štirih dneh jim ni uspelo uskladiti apetitov in realnih možnosti; znova bodo poskusili jutri. Vse kaže, da bomo dobili prvi proračun, ki bo segel čez številko 1000 milijard, kar odmeva tudi v politiki.
Zaslišanja bodočih komisarjev EU se nadaljujejo
31. 08. 1999 14.33
V pristojnih odborih Evropskega parlamenta se nadaljujejo zasliševanja bodočih evropskih komisarjev. Kot prvega so zaslišali bodočega komisarja za podjetja in informacijsko tehnologijo, Finca Erkkija Liikanena, sledili pa mu bodo komisar za razvoj in človekoljubno pomoč, Danec Poul Nielson, komisarka za proračun, Nemka Michaele Schreyer, ter komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve, Grkinja Anna Diamantopoulu.
V EU nesoglasja o financiranju obnove Kosova
16. 07. 1999 19.34
Večina ministrov Evropske unije, pristojnih za proračun, se je danes na zasedanju v Bruslju strinjala, da zaradi financiranja obnove Kosova petnajsterica ne sme zvišati zgornje meje skupne porabe, temveč kar najbolj optimalno izkoristiti sredstva, ki so že na voljo. S tem se ne strinja Evropski parlament, ki opozarja na nevarnost, da bi bile na ta način prikrajšane ostale zunanjepolitične dejavnosti EU.
Financiranje novega zavoda za naftne derivate urejeno po zgledu EU
19. 05. 1999 14.08
Oblikovanje posebnega javnega zavoda, ki bo pristojen za obvezne rezerve naftnih derivatov, je namenoma in v dogovoru z ministrstvom za finance zastavljeno tako, da njegovo financiranje ne poteka prek proračuna. Pri tem smo se zgledovali po nekaterih državah Evropske unije, kjer se omenjena dejavnost financira prek t.i. članarine, ki jo plačujejo uvozniki in distributerji naftnih derivatov, se je na izjavo predsednika parlamentarnega odbora za finance Janeza Kopača, češ da nedavni sprejem novele zakona o blagovnih rezervah in z njo povezana ustanovitev omenjenega zavoda pomeni svojevrsten ''vdor'' v proračun, odzval minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur.
Slovenija se vključuje v programe Evropske unije
16. 05. 1999 19.43
Od uveljavitve evropskega sporazuma 1. februarja letos Slovenija kot pridružena članica Evropske unije lahko sodeluje v programih skupnosti na številnih področjih, pogoje sodelovanja pa mora za vsak program posebej določiti pridružitveni svet. Za prve - s področja izobraževanja, usposabljanja in mladine - se je to že zgodilo in po izmenjavi note o sprejemu odločbe sveta je Slovenija tudi formalno 1. maja začela polnopravno sodelovati v programih Socrates, Leonardo in Mladina za Evropo.
Finančni ministri EU tudi o posledicah kosovske krize
10. 05. 1999 15.13
Finančni ministri držav Evropske unije danes na zasedanju v Bruslju med drugim razpravljajo o posledicah kosovske krize v gospodarstvu. Na zasedanju bo Evropska komisija predvidoma predstavila prvo študijo o vplivih krize na sosednje države.
Za 5. okvirni program z nižjo članarino
19. 04. 1999 17.17
V zvezi s 5. okvirnim programom EU je najpomembnejša novost ta, da je Sloveniji uspelo znižati članarino, ki bo za to leto znašala 300 milijonov tolarjev. Ker bi to bila velika obremenitev za proračun ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT) bo ta članarina financirana s strani enajstih ministrstev oz. bo vsako prispevalo po 25 milijonov tolarjev, saj je 5. okvirni program EU - program slovenskega gospodarstva, je povedala državna sekretarka za mednarodno sodelovanje Verica Trstenjak na novinarski konferenci MZT, na kateri je bilo govora o aktualnih dogodkih na tem področju.
EU pozno v noč zbližuje stališča o Agendi 2000
26. 03. 1999 00.21
EU pozno v noč zbližuje stališča o Agendi 2000, 25. marca (STA) - Voditelji Evropske unije drugi dan vrhunskega zasedanja v Berlinu pozno v noč zbližujejo stališča o Agendi 2000, paketu reform, s katerimi se povezava v prvi vrsti pripravlja na sprejetje novih članic. Vrh skuša doseči dogovor na podlagi novega kompromisnega predloga, ki ga je po približno deseturnih dvostranskih pogovorih z delegacijami članic zvečer predložilo nemško predsedstvo EU.
Voditelji EU spet zasedajo
25. 03. 1999 22.06
Potem ko so za okrog deset ur prekinili plenarno zasedanje, so se zvečer za isto mizo znova zbrali voditelji držav Evropske unije. Pogovore so prekinili, ker je v pogajanjih o notranjih reformah povezave, začrtanih v Agendi 2000, prišlo do popolnega zastoja, in se je nemško predsedstvo odločilo, da bo s članicami pripravilo dvostranske pogovore.
Voditelji EU nadaljujejo vrhunsko zasedanje
25. 03. 1999 11.20
Voditelji Evropske unije danes v Berlinu nadaljujejo pogajanja o Agendi 2000, paketu notranjih reform, s katerimi se unija v prvi vrsti pripravlja na širitev. Za zdaj napredka ni bilo, zaradi francoskega nasprotovanja pa se je zapletlo tudi pri načelno že dogovorjeni kmetijski reformi.
Vrh EU v Berlinu o Agendi 2000 in Santerjevem nasledniku
23. 03. 1999 10.39
Voditelji Evropske unije bodo jutri in pojutrišnjem na vrhunskem zasedanju v Berlinu skušali doseči dogovor o Agendi 2000, paketu notranjih reform EU, s katerimi se petnajsterica v prvi vrsti pripravlja na sprejem novih članic. Voditelji bodo načeli tudi vprašanje naslednika Jacquesa Santerja, ki je prejšnji teden zaradi močno kritičnega poročila neodvisnih izvedencev o korupciji v Bruslju, skupaj z ostalimi člani komisije odstopil.
EU v pripravah na berlinski vrh
22. 03. 1999 09.38
Zunanji ministri Evropske unije so včeraj začeli tridnevno zasedanje, na katerem bodo pripravili podlago za vrhunsko zasedanje voditeljev penajsterice, ki bodo prihodnjo sredo in četrtek v Berlinu skušali doseči dogovor o paketu notranjih reform EU, predloženih v Agendi 2000.
EU bo usklajevanja o reformi kmetijstva nadaljevala prihodnji teden
05. 03. 1999 16.41
Kmetijski ministri Evropske unije so danes v Bruslju končali dvodnevno razpravo o reformi skupne kmetijske politike. Po pričakovanjih tudi tokrat niso dosegli kompromisa o prihodnji podobi skupnega kmetijstva, za katerega gre iz proračuna EU približno polovica denarja, pogajanja pa bodo nadaljevali prihodnji torek, ko naj bi po napovedih nemškega predsedstva končno sklenili načelni dogovor o reformi. Ena osrednjih ovir za napredovanje v pogajanjih je bil nemško-francoski spor o financiranju skupne kmetijske politike po letu 2000. Nemčija je trdno stala za predlogom, naj v prihodnje del skupnega kmetijstva članice sofinancirajo iz nacionalnih proračunov, saj je v tem videla način za zmanjšanje svojih prispevkov v skupni proračun EU. Francija se je tem pobudam ostro uprla, saj bi jo kot kmetijsko velesilo ukrep finančno precej prizadel.
Vodje EU proti brezposelnosti
14. 12. 1998 09.49
Vodje Evropske skupnosti so na dvodnevnem seminarju na Dunaju obljubili, da se bodo borili proti brezposelnosti. Še vedno pa ostajajo v dvomih glede ključnih predlogov za reformo financ.
Helmut Kohl častni državljan EU
11. 12. 1998 15.05
Na vrhu Evropske unije na Dunaju so predsedniki vlad petnajsterice danes nekdanjemu nemškemu kanclerju Helmutu Kohlu slavnostno podelili častno državljanstvo EU za njegove zasluge pri združevanju Evrope.
Nemško-francoski vrh priložnost za oživitev sodelovanja
30. 11. 1998 11.06
Najmanj 30 francoskih in nemških ministrov se bo v Potsdamu blizu Berlina danes in jutri udeležilo 72. vrha, ki je posvečen oživitvi nemško-francoskega sodelovanja le mesec dni preden bo Nemčija 1. januarja 1999 za pol leta prevzela predsedovanje Evropske unije. To je hkrati prvi nemško-francoski vrh po nastopu nove nemške vlade socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schroederja pred nekaj več kot mesecem dni.
EU od 1999 do 2002 namenja 14.960 milijonov ekujev za raziskovalne dejavnosti
19. 11. 1998 10.11
Proračun Evropske unije za skupne dejavnosti na področju raziskovanja bo v obdobju od leta 1999 do 2002 znašal 14.960 milijonov ekujev. Glede na ta teden dosežen sporazum med svetom EU in Evropskim parlamentom bo za peti okvirni program raziskovalnih dejavnosti od tega odštetih 13.700 milijonov ekujev, medtem ko bo za Euratom, program za področje jedrske energije, namenjenih ostalih 1260 milijonov ekujev.
V EU je pol milijona žensk žrtev trgovine z belim blagom
01. 10. 1998 15.00
V Evropski uniji je približno pol milijona žensk žrtev trgovine z belim blagom, od tega kar dve tretjini žensk prihaja iz vzhodne in srednje Evrope, je danes na Dunaju dejala evropska komisarka za proračun in kadrovsko politiko Anita Gradin.
Začetek delovanja Europola
01. 10. 1998 12.59
V Haagu je danes formalno začela delovati evropska policija Europol, potem ko je v veljavo uradno stopila evropska konvencija o Europolu.
SKD o zamenjavah v obrambnem ministrstvu in proračunu
10. 04. 1998 17.38
Slovenski krščanski demokrati (SKD) obžalujejo zamenjavo dosedanjega načelnika generalštaba generalpolkovnika Albina Gutmana, ki je bil na tem mestu od osamosvojitve dalje. Po njihovem mnenju imenovanje polkovnika Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske (SV) in polkovnika Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve, ni dobra naložba zato, ker sta se šolala na jugoslovanskih vojaških akademijah, sta na novinarski konferenci poudarila podpredsednik stranke Alojz Zupančič in poslanec Izidor Rejc. Krščanskim demokratom se poleg tega zdi zanimivo, da se v vrhu SV pojavljajo sami piloti, s čimer se ustvarja t.i. pilotski lobi. Sicer pa jih odstavitev Gutmana ne čudi, saj so se že takrat, ko je bila v vladi tudi SKD, pojavljali poskusi za odstavitev Gutmana, čemur pa so sami nasprotovali, je dodal Rejc. V zvezi z letošnjim proračunom, ki je prav tako pozno sprejet, SKD poudarja, da ni varčevalno naravnan. Po njihovem mnenju bi morali v proračunu več sredstev nameniti za odpravljanje brezposelnosti, kot rezervo za proračunske prihodke pa vidijo predvsem v odpravi sive ekonomije, kar bi lahko prineslo 5-7 odstotkov dodatnih sredstev. SKD meni, da proračun za letošnje leto ne predstavlja koraka naprej za vključitev v EU. Poslanec SKD Izidor Rejc pa je predstavil tudi nedavno sprejet zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD), katerega glavni namen je pokritje certifikatske luknje, ki po nekaterih ocenah znaša 130 milijard tolarjev. Poudaril je, da so po večkratnem usklajevanju že na matičnem delovnem telesu dosegli bistvene premike pri zakonu, ki v osnovnem predloženem besedilu ni bil harmoniziran z ostalo zakonodajo.