proračun
Luksemburški račun za odškodnine optantom
20. 12. 2000 00.00
Italijanska vlada preučuje možnost, da bi odškodnine, ki jih mora plačati optantom iz Istre in Dalmacije, delno pokrila z denarjem, ki ga na fiduciarni račun pri Dresdenski banki v Luksemburgu polagata Slovenija in Hrvaška. To je danes potrdil Paolo Borioni iz urada državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Umberta Ranierija.
Brez dogovora o prostocarinskih prodajalnah
20. 12. 2000 00.00
Stališča do zakonskega predloga o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih, po katerem naj bi se prostocarinske prodajalne na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo s 1. aprilom 2001 preoblikovale v mejne prodajalne, so še vedno različna, se je pokazalo na seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Ta naj bi se do vladnega zakonskega predloga sicer opredelil v nadaljevanju seje jutri zjutraj ter s tem omogočil njegov sprejem po hitrem postopku na potekajoči izredni seji Državnega zbora še isti dan.
O'Neill novi finančni minister
20. 12. 2000 00.00
Prihodnji ameriški predsednik George W. Bush je na današnji novinarski konferenci v Teksasu za finančnega ministra imenoval 65-letnega Paula O'Neilla, strokovnjaka za proračun, ki je sodeloval že v administracijah nekdanjih ameriških predsednikov Richarda Nixona in Geralda Forda. Danes naj bi Bush mlajši imenoval še tri člane svojega kabineta.
Zadnja seja mestnega sveta
19. 12. 2000 00.00
Ljubljanski mestni svet je na predvidoma zadnji seji v tem letu vendarle dal skozi prvo obravnavo uredbe o lokacijskem načrtu za predvideni še zadnji nezgrajeni nekaj več kot pet kilometrov dolg odsek ljubljanskega avtocestnega obroča med Šentvidom in Kosezami. Osnutek lokacijskega načrta je svet sprejel s številnimi pripombami in dodatnimi predlogi, ki jih bodo posredovali ministrstvu za okolje in prostor. Med drugim so v ljubljanski občini prepričani, da je namesto formalne hierarhičnosti cestnih omrežij potrebno načrtovati rešitve na podlagi dejanskih in predvidenih prometnih razmer.
Za Kmetijsko zbornico uspešno leto
19. 12. 2000 00.00
Največji letošnji dosežek Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je po oceni njenega predsednika Petra Vriska prispevek k sprejemu interventnega zakona o odpravi posledic suše, ki je hudo prizadela slovensko kmetijstvo. V zbornici so med drugim sprejeli sklep o višini in načinu zbiranja zborničnega prispevka za leto 2000 in 2001, ki ga mora potrditi še vlada. Pri omenjenem sklepu ne gre za zviševanje zborničnega prispevka, ki ostaja enak kot je zapisano v zakonu o zbornici, temveč bo z njim zbornica lahko začela postopke za zbiranje omenjenega prispevka. Pripravljajo pa tudi novo sistematizacijo in organizacijo delovnih mest in sistem nagrajevanja za približno 800 zaposlenih v zbornici. Finančni program in program dela pa naj bi zbornica sprejela šele takrat, ko bo pripravljen državni proračun za prihodnje leto - v zbornici računajo, da naj bi se to zgodilo marca prihodnje leto.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Evropski parlament sprejel proračun
14. 12. 2000 00.00
Evropski parlament je danes sprejel proračun Evropske unije za prihodnje leto, ki predvideva za 3,5 odstotka več odhodkov kot lanski proračun. Proračun znaša 96,2 milijarde evrov prihodkov in 92,5 milijarde evrov odhodkov. Proračun predvideva tudi črpanje iz "fleksibilne proračunske rezerve" za financiranje pomoči Srbiji, ob tem pa ni predvideno zmanjšanje pomoči drugim balkanskim državam.
Vlada o javnih financah
14. 12. 2000 00.00
Na današnji seji se je vlada lotila tudi reševanja javnih financ. Ker proračuna za naslednje leto zaradi menjavanja vlad ni, delovanju države v prvih mesecih novega leta grozi kolaps. Ministrstvo za finance je zato pripravilo spremembe zakona o javnih financah, kar bo podlaga za začasno financiranje proračuna.
Preoblikovanje PCP 1. aprila 2001
14. 12. 2000 00.00
Vlada se je na današnji seji odločila za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo v tako imenovane mejne prodajalne s 1. aprilom 2001, za reševanje morebitne izgube delovnih mest in ekonomskega položaja v občinah, kjer te prodajalne poslujejo, pa zagotovila določena sredstva. Takšne rešitve je vlada oblikovala v amandmaje, ki jih bo še danes vložila k predlogu zakona o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih. Ta je v parlamentarni obravnavi že skoraj leto dni, državni zbor pa naj bi ga po hitrem postopku sprejel prihodnji teden.
Bitka v italijanskem senatu
10. 12. 2000 00.00
V italijanskem senatu se bo v prihodnjih dneh odločilo o usodi državnih prispevkov za slovensko manjšino, piše nedeljski Primorski dnevnik. Italijansko zakladno ministrstvo je ta sredstva "premestilo" na zaščitni zakon in istočasno iz proračuna črtalo denar iz starega zakona za mejna območja. Ker zaščitnega zakona še ni, obstaja nevarnost, da manjšinske kulturne ustanove ostanejo brez potrebnih javnih sredstev.
SDS o Bandljevi izjavi
09. 12. 2000 00.00
Izjave generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja o zaposlovanju v državni upravi v času vlade Andreja Bajuka pomenijo "višek sprenevedanja in zavajanja javnosti, saj vsebujejo vrsto polresnic in celo laži," piše SDS v sporočilu za javnost.
Demonstracije proti novem proračunu v Avstriji
05. 12. 2000 00.00
Številni avstrijski demonstranti, ki se ne strinjajo s spremembami v prihodnjem proračunu, ki jih je najavila desnosredinska vlada na Dunaju, so zgodaj zjutraj v okviru akcije "Checkpoint" na Dunaju in v nekaterih drugih večjih avstrijskih mestih postavili cestne zapore. Jutri naj bi namreč avstrijski parlament sprejel proračun, ki v prihodnjih dveh letih predvideva zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, demonstranti pa menijo, da bi spremembe prizadele predvsem šibkejše sloje prebivalstva.
Finančno ministrstvo pripravlja proračun
02. 12. 2000 00.00
Ministrstvo za finance je začelo pripravljati proračun za prihodnje leto, ki naj bi ga vlada državnemu zboru predložila konec januarja. Vlada je v petek na ustanovni seji sklenila, da neposredni proračunski uporabniki ne smejo več prevzemati nobenih obveznosti v breme proračuna za leto 2000. Ocenjeni izpad prihodkov letošnjega proračuna namreč znaša 32 milijard tolarjev. Finančni minister Tone Rop pa je že napovedal, da bo začasno financiranje najverjetneje veljalo v prvi polovici prihodnjega leta.
Povprečna letna inflacija
27. 11. 2000 00.00
Povprečna letna inflacija naj bi letos znašala 8,9 odstotka. Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur, ki se od svoje funkcije poslavlja, saj naj bi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj (MEOR), v kolikor bo novela zakona o vladi stopila v veljavo, v novi vladi postalo del ministrstva za gospodarstvo, sicer težave z inflacijo pričakuje prihodnje leto in leta 2002.
Prost izvoz in denarna pomoč za ZRJ
24. 11. 2000 00.00
Jugoslovanska podjetja bodo lahko od 1. decembra prosto izvažala približno 95 odstotkov industrijskih in kmetijskih izdelkov na tržišča držav Evropske unije, je poročala državna agencija Tanjug.
ITF razširja dejavnosti
11. 11. 2000 00.00
ZDA so zaradi uspešnosti Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, razširile dejavnosti razminiranja na celoten Balkan. Direktor ameriškega urada programov za razminiranje Donald Patierno je na seji svetovalnega odbora ITF poudaril, da je ITF vrnil zaupanje donatorjev v učinkovitost programov razminiranja na Balkanu.
Vodafone AirTouch povečuje delež v Swisscom
09. 11. 2000 00.00
Britanski telekomunikacijski gigant Vodafone AirTouch namerava kupiti 25-odstotni lastniški delež v največji švicarski telekomunikacijski družbi Swisscom. Švicarska vlada je sporočila, da naj bi Vodafone za omenjeni delež plačal 2,54 milijarde ameriških dolarjev. Vodafone in Swisscom sta sporočilo o nakupu oz. prodaji objavila le teden dni pred švicarskim razpisom za podelitev štirih 15-letnih licenc tretje generacije mobilne telefonije, na katerega naj bi se prijavila s skupno ponudbo. Kot so sporočili s švicarskega finančnega ministrstva, morajo posel, ki predvideva ustanovitev samostojne družbe za mobilno telefonijo, potrditi še delničarji Swisscoma. Švicarska vlada sicer pričakuje, da bo z omenjenim razpisom državni proračun napolnila z med 1,7 in 3,4 milijarde dolarjev.
Nemčija bo oklestila porabo države
09. 11. 2000 00.00
Nemški finančni minister Hans Eichel je danes napovedal, da namerava vlada v prihodnjih letih korenito oklestiti porabo države. Ta naj bi se s sedanjih 48 odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2012 znižala na 40 odstotkov BDP, s čimer želijo do istega datuma javni dolg znižati na 38 odstotkov BDP.
Bo farane zaslepil pohlep?
05. 11. 2000 00.00
Verniki v neki ameriški fari so bili zelo presenečeni, ko jim je pastor Derek McAleer sporočil, da je neki poslovnež, ki ni bil v cerkvi že več kot 20 let, njihovi cerkveni skupnosti v oporoki zapustil 60 milijonov ameriških dolarjev. Združena metodistična cerkev v kraju St. Marys ima približno 350 faranov in letni proračun 285.000 dolarjev. 88-letni poslovnež Warren Bailey, ki je imel v lasti 49 odstotkov regionalne telefonske družbe Camden Telephone Co., je umrl 14. julija letos. Kljub temu, da ni hodil v cerkev, ji je letno daroval približno 100.000 dolarjev. Bil je ločen in brez otrok. Bailey ni zapustil nikakršnih navodil za uporabo denarja, farani pa menijo, da bi morala cerkev del denarja podariti tistim, ki ga potrebujejo, ostalo naj pametno naložiti. Pastor McAleer je pojasnil, da so ga ljudje že zasuli s klici in prošnjami za denar, zato je zaskrbljen, da njegovih faranov ne bi zaslepil pohlep. "Kako naj drugače ostanemo kristjani?", se sprašuje pastor.
Nova kolektivna pogodba za raziskovalne dejavnosti
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in predsednik Sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije Janez Stergar sta danes podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalne dejavnosti, ki vsebinsko izenačuje plače zaposlenih v raziskovalnih dejavnostih s plačami tistih, ki so zaposleni v visokem šolstvu. Po Stergarjevih besedah s spremenjeno kolektivno pogodbo največ pridobijo raziskovalci z najvišjimi nazivi, ki so primerljivi z nazivi univerzitetnih profesorjev. Tem raziskovalcem se bo plača 1. januarja prihodnje leto zvišala za približno 12.000 tolarjev neto in nato za enak znesek še 1. decembra 2001. Sicer pa je Stergar poudaril še, da se Slovenija mora zavedati, da razen znanja v svetu nima drugih konkurenčnih prednosti, zato mu bo morala v prihodnje namenjati več sredstev. Danes podpisana kolektivna pogodba - SVIZ je predlog sprememb kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost poslal ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) že maja letos - tako poleg višjih plač po Stergarjevih besedah prinaša tudi močno socialno varovalko, saj delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja ter pravico do večjega števila dni namenjenih izobraževanju vseh zaposlenih v raziskovalnih dejavnosti. Stergar je ob tem povedal, da natančnega izračuna, kaj omenjene spremembe pomenijo za proračun, nima in poudaril, da za posameznika to ne pomeni prav veliko. "V pogajanjih se je zataknilo pri mladih raziskovalcih," je še povedal Stergar in dodal, da ti s tokratno spremembo kolektivne pogodbe niso pridobili ničesar.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Rast cen presega pričakovanja
30. 10. 2000 00.00
Letošnje mesečne stopnje po pravilu presegajo lanske mesece. To velja tudi za oktober, ki pa je v mejah pričakovanega glede na to, da se dražijo sveža hrana in obleka ter obutev, predvsem zaradi novih jesensko zimskih kolekcij.
Spremenjena in dopolnjena kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti
27. 10. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo in predsednik sindikata Glosa Doro Hvalica sta na ministrstvu za podpisala spremenjeno in dopolnjeno kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti. Vlada je namreč na zadnji seji soglašala s predlaganimi spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Po podpisu je minister Šeligo pojasnil, da so z danes podpisanim aktom delavci v kulturi, ki so glede plač zaostajali z zaposlenimi na drugih področjih v negospodarstvu, vsaj približno izenačeni in s tem v boljšem položaju pred bodočimi pogajanji o plačni politiki v celotnem negospodarstvu.
Lubbers novi komisar ZN za begunce
26. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je za novega Visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR), ki bo na položaju nasledil Sadako Ogato, predlagal nekdanjega nizozemskega premiera Ruuda Lubbersa. Njegovo nominacijo mora zdaj z glasovanjem potrditi še Generalna skupščina ZN. Annan je obenem imenoval tudi novo izvršno direktorico Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) Thorayo Ahmed Obaid iz Saudove Arabije, ki pa potrdila v Generalni skupščini ne potrebuje.
Proračunska razprava Mestnega sveta
23. 10. 2000 00.00
Mestni svet ljubljanske mestne občine bo na današnji redni seji začel z obravnavo proračuna občine za prihodnje leto. Proračun za leto 2001 se, kot je določeno v osnutku, ki ga je pripravila ljubljanska mestna uprava in s katerimi opredeljujejo sredstva za financiranje nalog, ki jih opravlja mestna občina, določa v višini nekaj več kot 41,6 milijard tolarjev.
Proračunska razprava Mestnega sveta
22. 10. 2000 00.00
Mestni svet ljubljanske mestne občine bo na jutrišnji redni seji začel z obravnavo proračuna občine za prihodnje leto. Proračun za leto 2001 se, kot je določeno v osnutku, ki ga je pripravila ljubljanska mestna uprava in s katerimi opredeljujejo sredstva za financiranje nalog, ki jih opravlja mestna občina, določa v višini nekaj več kot 41,6 milijard tolarjev.
Ljubljanski referendum uspel
17. 10. 2000 00.00
Ljubljana bo kot zadnja slovenska mestna občina v prihodnjem letu izvedla notranjo členitev. Na mestni upravi menijo, da bi bila najbolj idealna rešitev delitev na mestne četrti. S tem se je na nedeljskem referendumu strinjalo tudi dobrih 71 odstotkov Ljubljančanov.
Vlada dvignila trošarine
16. 10. 2000 00.00
Naftni trg se zaradi krize na Bližnjem vzhodu spet maje. Kljub temu, da je OPEC povečal črpanje nafte, se zahodne države bojijo možnih motenj v preskrbi. Arabske države bi zaradi podpore Palestincem nafto lahko uporabile kot orožje za izsiljevanje Izraela.
Bajuk in Podobnik podpisala pogodbo o brezplačnem internetu
13. 10. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in predsednik uprave Telekoma Slovenije Marjan Podobnik sta danes podpisala petletno pogodbo, katere vrednost znaša 390 milijonov tolarjev letno, o pogojih zagotavljanja zmogljivosti telekomunikacijskega omrežja za dostop vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanov do ponudnikov internetnih storitev. S tem se je začel uresničevati projekt o brezplačnem internetu za omenjene ustanove.
Ameriški proračunski presežek
28. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da bo po izračunih Bele hiše proračunski presežek letošnjega fiskalnega leta, ki se izteče v soboto, znašal nekaj več kot 230 milijard dolarjev. Do podobne številke so prišli tudi v kongresnem uradu za proračun, kjer predvidevajo, da bo presežek znašal 232 milijard dolarjev. Clinton je ob tem napovedal, da bo večino presežka, 223 milijard dolarjev, namenil za odplačilo državnega dolga, katerega bi z nadaljevanjem sedanje davčne in proračunske politike povsem odplačali do leta 2012. Proračunski presežek v fiskalnem letu 1999 je znašal 124 milijard dolarjev.