prosil
Mesič se bo sestal z Norcem
13. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki je osumljen uboja srbskih civilistov na območju Gospiča leta 1991, je hrvaški vladi poslal pogoje za svojo predajo, v današnji izdaji poroča hrvaški tednik Nacional. Časnik, ki navaja navedbe prijateljev Norca, ki ga skrivajo v Hercegovini, trdi, da je Norac premieru Ivici Račanu sporočil, da se je pripravljen predati pod pogojem, da se bo lahko branil s prostosti, da ga ne bodo izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da bodo znova zaslišali priče, ki so ga obtožile za umore omenjenih srbskih civilistov ter da izpustijo iz pripora brigadirja Milana Čaniča, ki so ga aretirali minuli teden.
Wahid zavrača očitke o korupciji
02. 02. 2001 00.00
Indonezijski predsednik Abdurrahman Wahid, ki je osumljen korupcije, je po uvedbi preiskave za njegov odpoklic in po ukoru, ki ga je dobil od parlamenta, danes vnovič zavrnil vse očitke. Parlament je namreč včeraj z veliko večino podprl ugotovitve posebne komisije, ki je preiskovala Wahidovo vlogo v dveh finančnih aferah. Wahid je dejal, da obžaluje, da se parlament zanaša na informacije, ki ne temeljijo na dejstvih. Po besedah njegovega tiskovnega predstavnika pa je tudi vnovič zavrnil zahteve po odstopu.
Množični protest proti Wahidu
29. 01. 2001 00.00
Na največjem protestnem zborovanju proti indonezijskemu predsedniku Abdurrahmanu Wahidu se je danes v Džakarti zbralo 10.000 ljudi, ki zaradi Wahidove domnevne vpletenosti v korupcijske afere zahtevajo njegov odstop. Več tisoč študentov je skušalo vdreti na dvorišče parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o korupcijskih obtožbah proti Wahidu. Policija je na njihovo obmetavanje s kamenjem odgovorila s solzivcem in opozorilnimi streli, v spopadih pa huje pretepla tri študente. Na dvorišče parlamenta so sicer dovolili približno tisoč privržencem Wahida, njihove izjave podpore pa so zbledele ob množičnem nasprotovanju pred ograjo.
GZS pomaga Steklarni Rogaška
25. 01. 2001 00.00
Po nedavnem požaru v Steklarni Rogaška v Rogaški Slatini, ki je v soboto, 20. januarja, izbruhnil v obratu kislinske polirnice, je vodstvo steklarne zaprosilo Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) za pomoč pri urejanju postopkov s hrvaškimi oblastmi. Steklarna se namreč dogovarja za začasno finaliziranje svojih izdelkov v hrvaških podjetjih v Kutini in Vrgovcu, proizvodi iz teh dveh podjetij pa bodo v celoti namenjeni izvozu. Predsednik GZS, Jožko Čuk, se je zato povezal s predsednikom Gospodarske zbornice Hrvaške Nadanom Vidoševićem in ga prosil, da pri pristojnih hrvaških oblasteh poskuša doseči poenostavljanje postopkov urejanja dokumentov in transporta proizvodov Steklarne Rogaška na Hrvaškem. Na GZS upajo, da pristojni hrvaški organi ne bodo ovirali prostega pretoka tega blaga čez mejo.
Namesto miloščine delovna mesta
05. 01. 2001 00.00
Don Natalino Bonazza (40), beneški duhovnik, si je za svoje ovčice zamislil prav poseben načrt. Namesto miloščine je namreč od svojih vernikov zahteval, naj podajo ponudbe za delovna mesta, piše italijanski časnik Corriere della Sera.
Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.
Pope zaprosil za pomilostitev
07. 12. 2000 00.00
Američan Edmund Pope, ki ga je moskovsko sodišče obsodilo na 20 let zapora zaradi vohunjenja, je ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil za pomilostitev, je sporočil tiskovni predstavnik ruskega predsedstva Aleksej Gromov. Dodal je, da je Putin prošnjo že poslal pristojni komisiji, ki jo bo preučila.
195144inđić ne izključuje uporabe sile
04. 12. 2000 00.00
Predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran 195144inđić je za agencijo Beta dejal, da je vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom nastal "pat položaj med srbskimi varnostnimi silami in oboroženimi Albanci". Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je 195144inđić izjavil, da je srbska policija pripravljena "v dveh dneh izkoreniniti teroriste s kriznega območja brez prevelikih žrtev".
Arafat prosi Putina za posredovanje
22. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes zaprosil za posredovanje v krizi na Bližnjem vzhodu. Kot je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, je Arafat Putina v pismu prosil, naj doseže konec izraelske agresije proti palestinskemu ljudstvu.
Libanonski parlament izvolil Berija
17. 10. 2000 00.00
Libanonski parlament je na ustanovnem zasedanju za svojega predsednika ponovno izvolil Nabija Berija. Beri je za štiriletno obdobje potrjen že tretjič in sicer je zanj glasovalo 124 od 128 poslancev. Na parlamentarnih volitvah v Libanonu, ki so potekale 27. avgusta in 3. septembra, je opozicija zabeležila veliko zmago.
Suhartov sin priznal krivdo
03. 10. 2000 00.00
Tommy, najmlajši sin nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta, ki je bil zaradi korupcije obsojen na 18 mesecev zapora, je priznal krivdo in prosil predsednika za pomilostitev, je sporočil njegov odvetnik. Gre za prvega člana Suhartove družine, ki je priznal, da je kriv za podkupovalno afero.
Varnostni svet podaljšal mandat misije v DR Kongu
24. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je do 15. oktobra 2000 podaljšal veljavnost mandata misiji ZN v Demokratični Republiki Kongo (MONUC) in pri tem pozval vlado in upornike, da omogočijo namestitev mirovnih sil ZN. Podaljšanje mandata je namenjeno podaljšanju roka za sklenitev diplomatskih dejavnosti v podporo sporazumu o prekinitvi ognja iz Lusake ter za morebitne spremembe v mandatu mirovnih sil. Varnostni svet ZN je generalnega sekretarja Kofija Annana prosil, da mu do 21. septembra poroča o napredku pri izvajanju določil resolucij v zvezi z DR Kongom.
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Bo Amerika tokrat prisluhnila Kučanu?
13. 08. 2000 00.00
Komentator časopisa New York Times Anthony Lewis se je med obiskom v Sloveniji pogovarjal s predsednikom Milanom Kučanom o možnih ukrepih zahoda za preprečitev agresije na Črno Goro in predsednikove odgovore objavil v sobotni številki časopisa. "Milan Kučan, predsednik najuspešnejše od nekdanjih jugoslovanskih republik, pozna jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića že 40 let in odkar se je ta pred ducatom let podal na pot demagogije in prelivanja krvi, je zahodu ponudil modre nasvete, ki so bili prevečkrat ignorirani," piše Lewis. Kučan je v pogovoru z Lewisom Američanom svetoval, naj povečajo navzočnost šeste flote v jadranskem morju in naj bodo pripravljeni, da črnogorskemu predsedniku Milu Djukanoviću pomagajo z vojaškimi inštruktorji.
Clintonova javna izpoved o aferi Lewinsky
11. 08. 2000 00.00
Teden dni pred nacionalno konvencijo svoje stranke je demokratski ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v doslej najbolj odkriti javni izpovedi povedal, da je dve leti po aferi s pripravnico Bele hiše Monico Lewinsky, ki ga je skoraj stala predsedniškega položaja, našel notranji mir. V govoru pred 4500 pastorji na evangeličanskem verskem vrhu v predmestju Chicaga je Clinton svoje razmerje z Lewinskyjevo označil za veliko napako.
Vojak priznal posilstvo in umor albanske deklice
29. 07. 2000 13.00
Ameriški vojak, pripadnik mednarodnih mirovnih sil KFOR na Kosovu, proti kateremu se bo v ponedeljek začel sodni proces, je priznal posilstvo in umor 11-letne albanske deklice.
Minister se je sestal z avtoprevozniki
27. 07. 2000 19.45
Minister za promet in zveze Anton Bergauer se je sestal s predstavniki sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS). Slednji so se ministru znova potožili nad razmerami v panogi, izpostavili so problem lastnega statusa, ministra pa so seznanili še s slabimi odnosi z vlado, ministrstvi in zbornicami, slabimi pogoji poslovanja ter problematičnimi predpisi zakona o prevozih v cestnem prometu.
Z dobronamernim udarcem ubil prijatelja
05. 07. 2000 09.32
Po tem, ko je popil nekaj piv, se je 23-letnemu Joshui Thomasu Burchettu začelo kolcati, zato je prosil prijatelja, da ga udari v prsi. Ustrežljivi prijatelj mu je pomagal, Joshua pa je mrtev padel na pločnik. Patologi bodo izvedli avtopsijo, da bi ugotovili natančni vzrok Joshuove smrti. Njegova mati Jerry Ann Fisyer je sporočila, da imajo v družini težave s srcem, vendar Joshua zaradi tega še nikoli ni bil v bolnišnici niti ni jemal zdravil.
Đukanović se je opravičil Hrvaški
24. 06. 2000 17.30
Črnogorski predsednik Milo Đukanović je na današnjem srečanju s hrvaškim kolegom Stipetom Mesićem v Cavtatu prosil Hrvaško, naj odpusti Črni gori zaradi njenega sodelovanja v napadih jugoslovanske vojske na Hrvaškem med vojno leta 1991. Črnogorski vojaki so namreč takrat sodelovali v ofenzivi jugoslovanske vojske na Dubrovnik in okolico.
Premier prosil za pomilostitev
25. 05. 2000 15.45
Prevratniki na Fidžiju so sporočili, da ne nameravajo izpustiti premiera Mahendre Chaudhryja in ostalih talcev. Premier je zahteval pomilostitev, saj mu prevratniki grozijo z zaporom.
Papež končal romanje v Sveti deželi
26. 03. 2000 20.15
Papež Janez Pavel II. je v nedeljo končal šestdnevno romanje v Sveti deželi, med katerim je izrazil obžalovanje zaradi antisemitizma in zločinov nad Judi, ki so jih v zgodovini zagrešili kristjani. Palestincem je priznal pravico do lastne države, vse na območju živeče narode pa je pozval k razumevanju in sodelovanju.
''Mea culpa'' za grehe katoliške Cerkve
12. 03. 2000 20.25
Poglavar rimskokatoliške cerkve, papež Janez Pavel II. je v imenu katoliške Cerkve na današnji slovesnosti v baziliki Svetega Petra v Rimu prosil za odpuščanje grehov, ki jih je cerkev storila v 2000 letih obstoja.
Papeževo kesanje v imenu katoliške Cerkve
12. 03. 2000 20.24
Javna prošnja papeža Janeza Pavla II. za odpuščanje grehov, ki jih je Cerkev storila v 2000 letih obstoja, je že izzvala val polemik. Kritike gredo predvsem na delitve med osebno krivdo posameznikov ter krivdo Cerkve kot takšne, ki ni bila izrečena. Papež je danes v okviru slovesnega dneva odpuščanja in sprave v baziliki Svetega Petra v Rimu v imenu katoliške Cerkve prosil za odpuščanje. Sveti oče je v spremstvu kardinalov stopil na oltar, poljubil sveti križ in pozval Cerkev, naj očisti spomin in se obveže k spremembi.
Cerkev in napake preteklosti
07. 03. 2000 15.30
Razhajanja med kristjani, odnos med kristjani in Judi ter uporaba nasilja v službi resnice: to so tri osrednje teme, v katere se mora današnja Cerkev poglobiti in priznati napake, storjene v prejšnjih stoletjih. O teh treh temah govori tudi dokument Spomin in sprava: Cerkev in napake preteklosti, ki ga je sestavila mednarodna teološka komisija in odobril kardinal Joseph Ratzinger.
Izetbegović ni pisal Kučanu
06. 03. 2000 20.17
Trditev nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janše v parlamentarni razpravi 2. marca, da obstaja pismo, v katerem naj bi slovenskega predsednika Milana Kučana njegov bosanski kolega Alija Izetbegović prosil, naj mu pošlje granate, za katere naj bi se dogovorila, ne drži, ker takšno pismo ne obstaja, so danes sporočili iz urada predsednika republike.
Drnovšek v pismu D'Alemi glede manjšinskega zakona
25. 02. 2000 17.05
Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je danes v pismu prosil italijanskega premiera Massima D'Alemo, da v okviru svojih pristojnosti posreduje v prid nadaljnji obravnavi in sprejemu zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini.
Soočenje Milana Kučana in Pavla Kodra
08. 02. 2000 10.32
Pred preiskovalno komisijo DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine se bosta v sredo dopoldne soočila predsednik republike Milan Kučan in nekdanji Elanov finančnik Pavel Koder. Predsednik Kučan je pred preiskovalno komisijo v zvezi s t.i. primerom Elan pričal 12. januarja, Koder pa lanskega 12. maja.
Srečanje Baraka in Arafata v Tel Avivu
18. 01. 2000 09.25
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta se v noči na torek sestala na štiriurnih pogovorih. Sestala sta se le nekaj ur po eksploziji bombe na severu Izraela, ki je zahtevala okoli dvajset žrtev.
Zunanji minister Frlec poslal sožalno brzojavko
11. 12. 1999 13.27
Zunanji minister Boris Frlec je ob smrti hrvaškega predsednika Franja Tuđmana poslal sožalno brzojavko hrvaškemu kolegu Mateju Graniću in ga prosil, naj sožalje prenese tudi pokojnikovi družini.
Preiskava o nesreči še ni končana
19. 11. 1999 20.24
Preiskava o nesreči egiptovskega letala še vedno ni prinesla nobenih konkretnih rezultatov, zato so špekulacije o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo, vse glasnejše. Zapisi iz obeh črnih skrinjic sicer kažejo, da bi lahko šlo za sabotažo, vendar doslej nobene od teorij niso niti potrdili niti ovrgli.