protesta
Sindikat trgovine poziva Petrinovo
29. 03. 2001 00.00
Če ministrica za gospodarstvo Tea Petrin do torka, 3. aprila, ne bo sklicala sestanka tridelne komisije socialnih partnerjev, bo ljubljanski območni odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) predlagal, da se začnejo vse potrebne dejavnosti za morebitno izvedbo stavke oz. protesta zoper pred kratkim uveljavljeni pravilnik o obratovalnem času prodajaln, je povedal sekretar SDTS Sandi Bartol. Da ne bi prišlo do najhujšega, je Bartol ministrici Petrinovi poslal pismo, v katerem jo ponovno poziva k sodelovanju in jo prosi, naj dogovorjeni sklep o sklicu strokovne komisije, katere naloga je pripraviti poročilo o enotnih merilih za določanje dežurnih trgovin, tudi uresniči.
Zapornik si je zašil usta
29. 03. 2001 00.00
Eden od zapornikov v zaporu v Göteborgu si je iz protesta zašil usta, ker prizivno sodišče ni upoštevalo njegove pritožbe. Šivank doslej niso obravnavali kot problematičnih za varnost zapornikov in nihče ni niti pomislil, da bi se lahko zgodilo kaj takega, so sporočili iz zapora.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
Zaostrene razmere na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
V Beogradu sta se na krizni seji sestali srbska in jugoslovanska vlada. Srbski voditelji so razpravljali o razmerah na Kosovu in o morebitnih ukrepih srbskih sil proti albanskim gverilcem v okolici Bujanovca. Na jugu Srbije pa so zjutraj potekali hudi spopadi med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Bujanovca ter Preševa, ki so zahtevali nove žrtve. Po poročanju Radia Indeks so oboroženi Albanci davi znova napadli postojanko srbske policije v vasi Lučane v občini Bujanovac na jugu Srbije.
Demonstracije v podporo Norcu
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije v podporo upokojenemu hrvaškemu generalu na begu Mirku Norcu, ki je osumljen pobojev srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991, se bodo danes nadaljevale na zagrebškem Markovem trgu, pred zgradbo hrvaške vlade in sabora. Demonstracije so se začele ob 12. uri, po napovedih organizatorjev protesta, koordinacije združenja vojnih veteranov, pa naj bi se na njih zbralo kar 200.000 ljudi. Hrvaška policija sicer ocenjuje, da se na Markovem trgu in na okoliških ulicah lahko zbere kvečjemu 20.000 ljudi, kljub temu pa naj bi protestnike varovalo vsaj od 300 do 500 policistov. Po zanjih podatkih se je na zborovanju zbralo okoli 5.000 potestnikov.
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
Protest Libijcev v Tripoliju
03. 02. 2001 00.00
Približno pet tisoč Libijcev je pred organizacijo Združenih narodov v Tripoliju protestiralo proti obsodbi enega od dveh obtoženih Libijcev v aferi Lockerbie na dosmrtno ječo. V znamenje protesta proti obsodbi Abdela Basseta Ali Al-Megrahija so si trije protestniki prerezali vratove.
Sklepi SVIZa na današnji seji
15. 01. 2001 00.00
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) pričakuje, da bo delež sredstev v proračunu za leto 2001, namenjen vzgoji in izobraževanju, vsaj šest odstotkov BDP, za znanost vsaj en odstotek BDP in da bodo zagotovljena dovolj velika proračunska sredstva za kulturo, je na današnji izredni seji sklenil glavni odbor SVIZ. Sprejel je tudi nekaj odločitev glede trenutno potekajočih pogajanj o spremembah kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, med drugim bo 13. februarja sklical javno sejo sindikalnih zaupnikov in zaupnic SVIZ, na katero bodo povabili tudi premiera Janeza Drnovška. Kot je na novinarski konferenci pojasnil glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, naj bi na omenjenem srečanju več kot 600 sindikalistov glasovalo tudi o morebitnem protestnem shodu pred poslopjem vlade, če pred tem ne bo "stekel razumen socialni dialog z vlado". Po ocenah bi se protesta po vsej verjetnosti udeležilo približno 10.000 ljudi.
V finalu ZDA in Švica
05. 01. 2001 00.00
Branilka naslova Južnoafriška republika (JAR) je izpadla v Hopmanovem teniškem pokalu v Perthu, v finalu tega neuradnega svetovnega prvenstva mešanih reprezentanc pa se bosta pomerili ekipi ZDA in Švice. ZDA je v polfinalu premagala Belgijo s 3:0 v dvobojih, odločilno točko za Švico v dvoboju z JAR pa je prispevala mešana dvojica Roger Federer in Martina Hingis, ki je s 6:2 in 6:3 ugnala Wayna Ferreiro in Amando Coetzer.
Napetost na češki televizij narašča
31. 12. 2000 00.00
Napetost na češki javni televizij je danes ponoči narasla, saj novinarji ne želijo priznati izvolitve novega generalnega direktorja Jirija Hodaca in že deset dni stavkajo in zasedajo studie. Hodac je namreč sinoči odpustil štiri člane vodstva televizije, ki so bili med podpisniki peticije za njegov odstop.
Stavka zaradi žalitve
30. 12. 2000 00.00
V nepalski prestolnici Katmandu so bile nedavno zaprte vse trgovine, ulice pa so prebivalci zaprli z avtomobili v znak protesta proti žalitvi, ki jo je proti Nepalu domnevno izrekel indijski igralec Hrithik Roshan.
Odpustili 20 novinarjev
26. 12. 2000 00.00
Spor na češki javni televiziji CT se je še zaostril. Novo vodstvo televizije je danes odpustilo 20 novinarjev, ki so iz protesta proti novemu generalnemu direktorju televizije konec tedna zasedli televizijske studie.
Klestil in Havel o JE Temelin
20. 12. 2000 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel in njegov avstrijski kolega Thomas Klestil sta danes zavrnila idejo o povezovanju vprašanja sporne češke jedrske elektrarne Temelin s pogajanji za vstop Češke v Evropsko unijo. Klestil je po delovnem srečanju s Havlom v Pragi dejal, da bi morali bilateralne probleme rešiti na prijateljski način in v duhu dobrososedskih odnosov.
Po napaki izklop JE Temelin
16. 12. 2000 00.00
V sporni češki jedrski elektrarni Temelin je danes po okvari črpalke za kondenzacijo avtomatični nadzorni sistem izključil prvi reaktor, je sporočil predstavnik nuklearke in dodal, da je do napake prišlo v sekundarnem, nejedrskem omrežju elektrarne. Nesreča se je zgodila tri ure zatem, ko so pristojni organi sinoči elektrarni dovolili, da lahko za 30 odstotkov poveča zmogljivosti v prvem reaktorju. Predstavnik nuklearke je še povedal, da že odpravljajo napako. Od 9. oktobra nuklearka deluje poskusno, spomladi prihodnje leto pa naj bi jo znova priključili na omrežje. Glede obratovanja jedrske elektrarne imata pomisleke predvsem Avstrija in Nemčija.
Protest slovenskih policistov
15. 12. 2000 00.00
Predstavniki Sindikata državnih in družbenih organov ( SDDO) in udeleženci skupščine Sindikata slovenskih policistov (PSS), so se danes opoldne protestno odpravili pred poslopje slovenske vlade. Vzrok za njihov protest je neuresničevanje zahtev in neodzivanje vlade na njihova opozorila. Sindikata namreč zahtevata spremembe in dopolnitve uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah vlade in v upravnih organih.
V Vatikanu poostrili varnostne ukrepe
15. 12. 2000 00.00
Na Trgu Svetega Petra v Vatikanu so se danes razmestili policisti, ki bodo skrbeli za red ob jutrišnjem obisku koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Ta bo Vatikanu uradno predal božično drevo z avstrijske Koroške, ki sicer že stoji na trgu. Varnostni ukrepi so po besedah pristojnih organov potrebni zaradi napovedanih protestov levičarskih skupin proti Haiderjevem obisku.
Uničenje posod s sarinom
03. 12. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojske so s predstavniki zvezne države Kolorado dosegli dogovor o uničenju šestih jeklenih posodic v velikosti pomaranče s smrtonosnim živčnim plinom sarin, ki so jih 16. decembra odkrili delavci med odstranjevanjem starega železa blizu nekdanjega vojaškega skladišča iz časov hladne vojne. Posodice s sarinom bodo zabetonirali v poseben objekt, ki ga še morajo zgraditi, nato jih bodo razstrelili, strupeni plin pa nevtralizirali s posebnimi kemikalijami.
Pohod kot opravičilo aboriginom
03. 12. 2000 00.00
Približno 200.000 ljudi se je danes zbralo na ulicah Melbourna in Pertha v znak protesta, ker je avstralska vlada odklonila javno opravičilo zaradi svojega diskriminatorskega odnosa do staroselcev aboriginov. Udeleženci shoda, ki ga je pripravili cela vrsta politikov, cerkvenih predstavnikov, sindikalnih voditeljev, študentskih predstavnikov in predstavnikov etničnih skupin, so se zavzeli za spravo med aborigini in belimi priseljenci. Ko govorijo o krivicah, ima večina Avstralcev v mislih t.i. ukradeno generacijo. To predstavljajo otroci Aboriginov, ki so jih odvzeli staršem in jih vtaknili v posebne zavode, kjer naj bi se naučili civiliziranega življenja. "Ljudi moramo podučiti, da so Aborigini lastniki tega ozemlja in kot take bi nas morali spoštovati", je dejal eden od udeleženih Aboriginov.
Protesti proti Koštunici
24. 11. 2000 00.00
Kot je bilo napovedano, so se na zagrebškem Trgu maršala Tita danes zbrali protestniki, ki nasprotujejo prihodu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice na vrh EU in držav zahodnega Balkana. Po poročanju hrvaške tisokvne agencije Hina se je na trgu zbralo kakih 500 ljudi, protest pa poteka mirno, ob žvižgih, transparentih in vzklikih proti Koštunici, ter predvajanju pesmi iz domovinske vojne.
Ostan nadaljuje gladovni protest
17. 11. 2000 00.00
Iztok Ostan nadaljuje gladovni protest. "Namesto odpravljanja krivic me 'iz humanitarnih razlogov' poskušajo odpraviti z miloščino odstavljenemu učitelju," je Ostan v izjavi za javnost komentiral zadnja stališča senata omenjene fakultete. "Kaže, da vodstvo FPP ni doumelo bistva mojega gladovnega protesta. To pa je, da se uredijo kritične razmere na univerzi, odpravijo nezakonitosti, izboljša kvaliteta znanja in zagotovi varnost kritikov takšnega stanja pred sankcijami," je zapisal stavkajoči. "Tri minimalne zahteve za prekinitev gladovnega protesta (nanašajo se na svobodo izražanja kritične misli) sem postavil predvsem zato, da pripravim vodstvo univerze in fakultete, da se opraviči za nezakonitosti in da se na konkretnem primeru pokaže, da so takoj pripravljeni začeti reševati probleme," je opozoril Ostan.
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
Ostan že 28. dan brez hrane
07. 11. 2000 00.00
Profesor na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet (FPP) Iztok Ostan že osemindvajseti dan vztraja pri svojem gladovnem protestu zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu. Kot so danes sporočili iz Odbora civilne iniciative za zakonitost visokošolskega študija, se je na Ostanovo stavko doslej odzval rektor ljubljanske Univerze in jim zagotovil, da bo danes s svojimi stališči v zvezi s tem obvestil javnost, z dekanom in tajnikom FPP doslej še niso uskladili stališč, dekan omenjene fakultete pa zatrjuje, da FPP za reševanje zapleta ni pristojna. Glavni odbor SVIZ so na Civilni iniciativi prosili, da prouči vse možne poti za uresničitev Ostanovih zahtev in končanje gladovnega protesta.
Velika volilna udeležba na Kosovu
28. 10. 2000 00.00
Prve ure na kosovskih voliščih, kjer danes potekajo lokalne volitve, so minile v znamenju administrativnih zapletov in velike volilne udeležbe. Do incidentov ne prihaja, je sporočila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki nadzoruje volitve. Do tehničnih težav na volitvah naj bi po navedbah OVSE prihajalo zaradi pomanjkanja volilnega materiala in osebja. Na številnih voliščih so sicer dolge vrste, v katerih čaka tudi do 300 ljudi. Največja volilna udeležba naj bi bila v etnično razdeljeni Kosovski Mitrovici, kjer so se albanski prebivalci podali na volišča z veliko mero navdušenja. Približno 900 tisoč volilnih upravičencev bo do 19. ure lahko izbiralo med 19 političnimi strankami, dvema koalicijama, tremi državljanskimi pobudami in 15 neodvisnimi kandidati, ki se bodo potegovali za 920 sedežev v lokalnih svetih v 30 kosovskih občinah. Volitve iz protesta proti nasilju bojkotirajo Srbi, ki danes predstavljajo le še pet odstotkov kosovskega prebivalstva. Po srbskih trditvah je od 46 tisoč srbskih volilnih upravičencev, kolikor jih je še ostalo v pokrajini, v volilne sezname vpisanih le tisoč. S tem so dali mednarodni javnosti vedeti, da problemi na Kosovu še niso rešeni. Srbske oblasti so namreč sporočile, da rezultatov volitev ne bodo priznale.
Španski ribiči znova blokirali pristanišča
27. 10. 2000 00.00
Iz protesta proti ponovni rasti cen goriva so španski ribiči s čolni danes znova začasno zaprli dostop do nekaterih španskih pristanišč. Kot je poročal španski radio, sta zaradi protestov najbolj prizadeti pristanišči v Barceloni, kjer je v blokadi sodelovalo kar 30 ladij in Almerii. Na zahodu Španije je policija prijela dva člana sindikata, ki sta skupaj s 100 kmeti poskušala zapreti magistralno cesto.
Nobelova nagrada za literaturo Kitajcu Gao Xingjianu
12. 10. 2000 00.00
V Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian je nepričakovani dobitnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. 60-letni pisatelj je nagrado prejel za opus, ki ga označuje "univerzalna veljava, grenko spoznanje in jezikovna premišljenost," je danes v Stockholmu sporočila Švedska akademija in dodala, da je Gao Xingjian, ki je kot prvi Kitajec prejel to nagrado, kitajski prozi in dramatiki odprl nove poti.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
Protesti pred češkim veleposlaništvom
04. 10. 2000 00.00
Okoli 100 demonstrantov - nasprotnikov ekonomske globalizacije je popoldan protestiralo pred češkim veleposlaništvom. Razlog njihovega protesta je bilo nasilje čeških policistov nad demonstranti minuli teden v Pragi, med njimi pa je bilo tudi nekaj Slovencev.
Nasilje na Zahodnem bregu
30. 09. 2000 00.00
Že tretji dan divjajo na Zahodnem bregu in v Gazi spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi enotami, v katerih je bilo doslej ranjenih vsaj 60 Palestincev, mrtvih pa je vsaj sedem. V razdeljenem Hebronu na Zahodnem bregu je bilo ranjenih vsaj deset Palestincev, ki so metali kamenje in molotovke na izraelske varnostne sile. V Gazi pa je zdravniško pomoč iskalo vsaj petdeset Palestincev. Po izjavah očividcev so Izraelci uporabili gumijaste naboje in solzivec. V Jeruzalemu pa so po izjavah izraelske policije Palestinci metali kamenje v avtomobile in avtobuse, 'pri čemer naj bi bil ranjen en turist. Stotine Palestincev je protestiralo v mestu Nablus. Izraelske varnostne oblasti so v noči na soboto poročale o streljanju na Zahodnem bregu, vendar ni bil nihče ranjen. Poleg tega so v bližini mesta Ramala palestinski protestniki z molotovkami napadli izraelske objekte.
Nemška vlada popustila zahtevam avtoprevoznikov <BR>
26. 09. 2000 00.00
Medtem ko so v Berlinu danes protestirali nemški avtoprevozniki, je nemška vlada sporočila, da je sprejela ukrepe, ki naj bi avtoprevoznikom zagotovili nadomestila za visoke cene goriva. Med pomembnejšimi ukrepi je predvsem uvedba vinjet na mejah za tuje avtoprevoznike. Cena vinjete bo predvidoma odvisna od števila kilometrov, ki bi jih tuji avtoprevozniki prevozili po nemških cestah