proti terorizmu
Začetek delovanja Europola
01. 10. 1998 12.59
V Haagu je danes formalno začela delovati evropska policija Europol, potem ko je v veljavo uradno stopila evropska konvencija o Europolu.
OAU zaskrbljena zaradi ameriških napadov, hkrati pa obsoja terorizem
25. 08. 1998 08.46
Organizacija afriške enotnosti (OAU) je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ameriških raketnih napadov na Sudan, še posebej zaradi implikacij tega napada in dejstva, da so bili ranjeni nedolžni civilisti.
Albrightova poziva k mednarodni solidarnosti proti terorizmu
21. 08. 1998 13.16
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je vlade drugih držav danes pozvala, naj se Združenim državam pridružijo v boju proti terorizmu.
Odzivi na ameriški napad v Sudanu in Afganistanu
21. 08. 1998 11.07
V prvih odzivih na nocojšnji ameriški letalski napad na teroristična oporišča v Sudanu in Afganistanu večina držav izraža podporo ZDA; Moskva, ki sicer razmere še preučuje, pa je po poročanju ruske agencije Interfax poudarila, da ostro nasprotuje vsakršnemu vmešavanju v afganistanski konflikt.
Aretirali pet osumljencev za bombni atentat v Omaghu
17. 08. 1998 13.42
Severnoirska policija je danes sporočila, da je v okviru preiskave o sobotnem atentatu v Omaghu v dveh bližnjih vaseh aretirala pet moških. Pred tem pa so iz gradu Stormont blizu Belfasta, središča britanske administracije za Severno Irsko, zaradi anonimnega telefonskega sporočila o podtaknjeni bombi evakuirali približno 100 uslužbencev. V gradu naj bi se danes srečala tudi ministrica za Severno Irsko Mo Mowlam in irski pravosodni minister John O'Dinoghue.
Iranska opozicija obtožuje vodstvo v Teheranu
11. 08. 1998 16.31
Iranska opozicija, ki deluje v Bagdadu, je danes obtožila vodstvo v Teheranu, da je vpleteno v nedavna bombna napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji.
Najmanj 149 mrtvih v petkovem bombnem napadu v Nairobiju
09. 08. 1998 09.23
Po petkovem bombnem napadu na ameriško veleposlaništvo v kenijski prestolnici Nairobi so reševalci do danes odkrili 149 smrtnih žrtev, se je izvedelo iz bolnišnic in policijskih krogov v Nairobiju. V napadu je bilo ranjenih skoraj 4300 ljudi. Televizija je poročala, da so reševalci sinoči izpod ruševin potegnili dva preživela. V reševalni akciji sodeluje tudi 180 izraelskih strokovnjakov, Francija je v Kenijo poslala zdravniško ekipo ter tono živil, nemški Rdeči križ pa bo na kraj nesreče danes poslal krvno plazmo in druge medicinske pripomočke. Ameriška veleposlanica v Nairobiju Prudence Bushnell je povedala, da bo vzroke napada preučilo več kot 500 preiskovalcev in varnostnih uslužbencev. Ameriški predsednik Bill Clinton pa je sinoči v Washingtonu poudaril, da bodo ZDA nadaljevale boj proti terorizmu in storile vse, da najdejo osebe, odgovorne za napad.
Beograd obtožil Zahod, da podpira terorizem
23. 06. 1998 15.35
Zvezna republika Jugoslavija je zahodne države danes obtožila, da podpirajo albanski terorizem na Kosovu. Jasna podpora Albanije in posredna podpora Zahoda, ki jo namenjata t.i. Osvobodilni vojski Kosova, sta največji oviri za politični dialog, je za beograjski časnik Večernje novosti dejal podpredsednik jugoslovanske vlade Zoran Lilić.
Turčija za dejavnejšo vlogo zveze NATO na Kosovu
13. 05. 1998 18.08
Turški zunanji minister Ismail Cem se je danes v Sofiji zavzel za dejavnejšo vlogo zveze NATO pri reševanju krize na Kosovu.
Aznar pozval Špance k enotnosti boja proti terorizmu organizacije ETA
12. 05. 1998 07.31
Španski premier Jose Maria Aznar je prebivalstvo pozval k enotnosti v boju proti terorizmu baskovskih separatistov. V govoru o položaju v državi je Aznar danes v madridskem parlamentu ostro zavrnil predloge za dialog s podtalno baskovsko organizacijo ETA.
Beograd glede Kosova pričakuje jasno stališče
24. 03. 1998 17.48
Beograd od srečanja s predstavniki kontaktne skupine za BiH glede kosovskega vprašanja, ki bo jutri na gradu Petersberg pri Bonnu, "pričakuje jasno stališče proti odcepitvi in terorizmu". Srbska vlada je pripravljenost za dialog s kosovskimi Albanci dovolj jasno izrazila, je danes povedal veleposlanik ZRJ v Bonnu Zoran Jeremić. Zato po Jeremićevem mnenju nima nobenega pomena, da bi Zahod še naprej vršil pritisk na njegovo vlado. Jeremić je vodstvo kosovskih Albancev pozval, naj ponujene pogovore sprejmejo brez odlašanja in pogojev. Pristavil je še, da je treba najti rešitev, na podlagi katere se bo popolnoma spoštovalo manjšinske pravice Albancev v skladu z mednarodnimi pravili in določili srbske ustave.
Podpis sporazuma o vrnitvi Albancev v srbske šole
23. 03. 1998 11.23
Predstavniki srbskih oblasti in kosovskih Albancev so v Prištini podpisali dogovor, ki predvideva postopno vrnitev Albancev v šole in na fakultete, iz katerih so bili izključeni pred sedmimi leti zaradi zavračanja dela po srbskem učnem programu. Dogovor so podpisali srbski minister brez listnice Ratomir Vico, svetovalec vodje kosovskih Albancev Fehmi Agani ter predstavnik rimske katoliške skupnosti Vincenzo Paglia kot posrednik na pogajanjih. Zbor profesorjev srbske univerze na Kosovu je sporočil, da dogovor zavrača. Več kot 20.000 Srbov je v Prištini demonstriralo proti "albanskemu terorizmu" in podpisu sporazuma o izobraževanju.
Napredek pri izvajanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa
21. 01. 1998 16.57
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po včerajšnjem srečanju z ameriškim predsednikom Billom Clintonom za televizijsko postajo NBC izjavil, da sta sogovornika dosegla določen napredek glede možnosti za nadaljevanje bližnjevzhodnega mirovnega procesa.
Alžirija zavrnila obisk evropske trojke
14. 01. 1998 16.47
Alžirija je zavrnila obisk evropske trojke, je na popoldanski novinarski konferenci izjavil alžirski zunanji minister Ahmed Ataf.
Ali se ZDA do Irana še vedejo v duhu hladne vojne?
08. 01. 1998 09.58
Iranski predsednik Mohamed Hatami je Združenim državam očital, da se do njegove države še vedno vedejo v duhu hladne vojne. Kot primer je navedel gospodarske sankcije proti Teheranu in uradno podpiranje načrtov za zrušenje islamskega državnega vodstva. Dejal je, da morajo ZDA prenehati s svojo sovražno politiko, potem pa bi lahko vzpostavili nove politične odnose. Dodal je, da ni nobenega znaka, da se je ta odnos spremenil, sicer pa Iran zaenkrat lahko shaja tudi brez odnosov z Združenimi državami.
Bill Clinton podaljšal sankcije proti Libiji
06. 01. 1998 09.08
Ameriški predsednik Bill Clinton je v ponedeljek še za eno leto podaljšal ameriške sankcije proti Libiji, ki jih je 7. januarja leta 1986 razgalsil Ronald Reagan. Ameriške sankcije sestojijo iz ekonomskega embarga in zamrznitve libijskega premoženja v ZDA. V Clintonovem pismu kongresu je zapisano, da "libijska vlada kljub pozivom Varnostnega sveta Združenih narodov nadaljuje svoje akcije in politiko podpore terorizmu" in da "takšne libijske akcije in politika predstavljajo neobičajno in izredno grožnjo nacionalni varnosti". ZDA Libijo med drugim obtožujejo, da zavrača sodelovanje z mednarodno preiskavo o postavitvi bombe, v katere eksploziji je pred devetimi leti padlo letalo družbe Panam nad Lockerbiejem na Škotskem. Umrlo je 270 ljudi.