prvi polet
Kitajci pripravili novo vesoljsko ladjo
06. 07. 2000 08.33
Kitajska je praktično pripravljena na izstrelitev izpopolnjene inačice vesoljske ladje vrste shenzhou, poroča kitajski tisk. Prva kitajska vesoljska ladja Shenzhou je novembra lani 14-krat obkrožila Zemljo in pristala na področju Notranje Mongolije na ozemlju Kitajske.
Izdelali miniaturen satelit
21. 06. 2000 15.03
Angleški znanstveniki so izdelali miniaturen satelit z imenom Snap, ki v višino meri zgolj 33 centimetrov. Njegova izdelava zahteva, za vesoljske raziskave borih 100.000 funtov. Njegova naloga bo čiščenje Zemljine orbite, v kateri po 40 letih raziskovanja kroži ogromno t.i. vesoljskih smeti. Te predstavljajo različno veliki delci vesoljskih plovil pa tudi delčki barv. Ti majhni koščki krožijo v Zemljini orbiti s hitrostjo 30.000 kilometrov na uro in se lahko zaletijo v satelite z močjo, ki je enaka, kakor če bi se v satelit zaletel tovornjak s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Tak trk pa bi lahko precej poškodoval krožeče satelite.
Sojuz TM-30 pristal v Kazahstanu
16. 06. 2000 22.10
Po skoraj 73 dneh se je danes v Kazahstanu uspešno končal prvi privatno financirani vesoljski polet s človeško posadko. Pristajalni odsek ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-30 s kozmonavtoma Sergejem Zaljotinom in Aleksandrom Kalerijem, ki sta delala na orbitalni znanstveni postaji Mir, je pristal 40 kilometrov jugovzhodno od Arkalika.
Sojuz TM-30 se bo ločil od Mira
15. 06. 2000 16.45
Prvi vesoljski polet s človeško posadko, ki ga je financirala zasebna družba, se bliža koncu. Transportna vesoljska ladja Sojuz TM-30 z dvema ruskima kozmonavtoma na krovu se bo drevi ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Atlantis pristal na Cape Canaveralu
29. 05. 2000 12.59
Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.
Prvi svetovni rekord v podzemni vožnji z balonom
07. 05. 2000 16.56
Z verjetno prvo podzemno vožnjo z balonom v zgodovini je Poljak Krzysztof Rekas ta konec tedna postavil rekord za Guinnessovo knjigo rekordov. Po dveletnih pripravah je v 36-metrskem podzemnem prostoru rudnika soli Wieliczka pri Krakovu za nekaj minut dvignil s tal svoj balon.
Prvi tekmi jadralnih padalcev
11. 04. 2000 08.17
Konec tedna sta na Kovku nad Ajdovščino potekali prvi dve tekmi slovenskega pokala v jadralnem letenju. Sobotno preizkušnjo, ki jo je zaznamoval močan veter in divji vzleti na startu, je po poluradnih rezultatih najhitreje prevozil Marjan Grah iz kluba Cumulus. Za 44,3 kilometra dolgo progo je potreboval eno uro, 33 minut in 24 sekund. Le tri sekunde za njim je ciljno črto v Vipavi preletel Jernej Zdešar iz Poleta, tretje mesto pa je z dobro minuto zaostanka pripadlo Andreju Erznožniku iz vrhniškega Kluba letalcev. V moštveni razvrstitvi je bil najboljši kamniški klub Polet, pred ljubljanskim Špica International in Krokarji iz Železnikov.
Sporazum o nadaljnji uporabi Mira
08. 04. 2000 09.39
Mednarodna zasebna družba MirCorp, ki ima za poslovne operacije v najemu rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, in ruska družba RKK Energija sta podpisali sporazum o nadaljnji uporabi postaje v drugi polovici letošnjega leta.
JAT ponovno leti proti Zahodu
22. 02. 2000 16.56
Jugoslovanski zračni prevoznik JAT je danes po nedavni prekinitvi prepovedi preletov EU znova vzpostavil zračni promet z Zahodno Evropo. JAT je svoj prvi polet danes opravil proti Zürichu.
JAT znova leti proti Zahodu
22. 02. 2000 16.51
Jugoslovanski zračni prevoznik JAT je danes po nedavni prekinitvi prepovedi preletov EU znova vzpostavil zračni promet z Zahodno Evropo. JAT je svoj prvi polet danes opravil proti Zürichu.
Minotaur utiril skoraj ducat satelitov
27. 01. 2000 17.43
Po več preložitvah zaradi tehničnih razlogov so davi ob 4.03 po srednjeevropskem času v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji na poslovnem delu vesoljskega izstrelišča prvikrat izstrelili novo ameriško nosilno raketo minotaur, s katero naj bi v 720 kilometrov visoko orbito utirili več manjših vojaških in civilnih satelitov, ki so jih izdelali študenti. Deset ur po izstrelitvi še ni bilo dokončno potrjeno, da je utirjenje satelitov povsem uspelo.
Ariane 44L utirila satelit Galaxy-11
22. 12. 1999 14.33
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so davi ob 1.50 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe ELA-2 izstrelili evropsko tristopenjsko nosilno raketo ariane 44L, najmočnejšo različico ariane 4, ki je predvidoma 21 minut in 21 sekund kasneje v prehodno eliptično orbito uspešno utirila ameriški geostacionarni telekomunikacijski satelit Galaxy-11.
V desetem poskusu Discovery le poletel proti Hubblu
20. 12. 1999 11.44
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med osedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
Novo tisočletje po berlinsko
06. 12. 1999 10.00
Katera zabava ob prelomu leta, stoletja in tisočetja bo najboljša? Tekmovanje je neusmiljeno. V kategoriji velemest tekmujejo New York, London, Berlin in drugi, na območju, kjer bo na zemeljsko oblo padel 1.1.2000 prvi žarek, pa nešteti tihomorski otočki z eksotičnimi imeni. Ko gre za tisočletje, je konkurenca huda. Odkar je <B>Gail Collins</B> iz časopisa New York Times za najboljšo zabavo zadnjega tisočletja razglasila teden dni trajajoče rajanje, ki ga je <B>grof Leicester</B> leta 1575 z osemmetrsko morsko plavajočo deklico kot kuliso priredil kraljici Elizabeti I., bo nov rekord težko doseči.
Rusjan prvič poletel pred devetdesetimi leti
25. 11. 1999 15.26
Na današnji dan pred devetdesetimi leti je z Malih Rojc v predmestju Gorice poletelo krhko in okorno letalo EDA 1, ki ga je z bratovo pomočjo izdelal in pilotiral goriški Slovenec Edvard Rusjan. To je bil prvi takšen polet v tem delu Evrope.
Kitajska potrdila preizkus prve vesoljske ladje
21. 11. 1999 17.48
Kitajska je potrdila, da je opravila prvi preizkus vesoljske ladje.
AA danes odpovedala polet v Prištino
21. 11. 1999 11.50
Slovenski letalski prevoznik Adria Airways, ki redno leti na Kosovo, je sporočil, da je današnji let v Prištino odpovedan, so za STA povedali na brniškem letališču.
Prvi podatki iz črne skrinjice
11. 11. 1999 12.47
Prvi podatki iz črne skrinjice letala Egypt Air, ki je nedavno strmoglavilo ob vzhodni obali ZDA, kažejo, da je bil avtomatski pilot pred nesrečo izklopljen, nato pa je letalo, kot kaže, začelo nadzorovan spust. To je v sredo povedal vodja ameriškega nacionalnega urada za prometno varnost Jim Hall.
Kitajci na Luni in Marsu
23. 10. 1999 09.56
Kitajci naj bi v naslednjem stoletju pristali na Luni in Marsu, je objavil kitajski dnevnik Shanghai News. Na nedavnem kitajskem posvetu o vesoljskih raziskavah so prav takšna cilja imenovali kot glavna za kitajski vesoljski program v 21. stoletju. Po besedah generalnega sekretarja kitajske vesoljske znanstvene zveze Ye Zilija kitajski znanstveniki že pretehtavajo podrobnosti načrta za pristanek na Luni. O podrobnostih glede rokov uresničitve načrta, njegovem financiranju in ali bo šlo pri tem za polet s človeško posadko, ne poročajo. Za zdaj Kitajci v vesolje še niso poslali svojih vesoljcev. Tega tudi ne nameravajo pred letom 2005, je poročevalcem v Hongkongu sporočil eden vodilnih kitajskih strokovnjakov na tem področju. Zdaj razvijajo pristajalni odsek brez posadke. Prvi preizkusni polet tega odseka naj bi uresničili čez nekaj mesecev.
Vode na Luni še niso odkrili
14. 10. 1999 18.33
Na konferenci astronomov v Padovi so uradno potrdili, da je poskus, da bi s pomočjo padca ameriške samodejne sonde Lunar Prospector na Luno našli vodo, spodletel.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.
Kitajska vesoljska ladja že pred koncem leta
13. 07. 1999 16.52
Kitajska načrtuje izstrelitev vesoljske ladje s človeško posadko. Izstrelili naj bi jo celo prej, kot so doslej menili strokovnjaki po svetu. Japonska medijska družba NHK je od ameriškega obveščevalnega vira prejela podatek, da bosta prva kitajska vesoljca poletela v vesolje že konec letošnjega leta. Po podatkih tega vira se Kitajska ukvarja z gradnjo dvosedežne vesoljske ladje, ki bo opremljena s sistemom za združitev, je poročal japonski radio Radio Japonske.
Balon na pariškem nebu
03. 07. 1999 08.35
Največji na zemljo privezan balon na svetu je te dni nad Parizom opravil svoj prvi ''polet''. Balon s premerom 22 metrov lahko dvigne 30 odraslih oseb 150 metrov visoko. Na balonu je napis Delimo si nebo, delimo si stoletje!, nebo nad francosko prestolnico pa bo krasil do 31. decembra leta 2000. S prvim dvigom balona se tako v Parizu začenja vrsta prireditev, s katerimi bodo zabeležili prehod v novo tisočletje.
Prihodnje leto naj bi v vesolje poletela prva Kitajca
30. 06. 1999 07.35
Kitajska lahko že pomladi prihodnje leto uresniči svoj prvi vesoljski polet s človeško posadko in se tako pridruži Rusiji in ZDA, ki so za zdaj edine sposobne izvesti takšne odprave. Do takšnega sklepa so prišli ameriški in britanski strokovnjaki, poroča ameriški dnevnik USA Today. Dva Kitajca, Wu Tse in Li Tsinlung, sta v moskovskem Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu že pred časom opravila kozmonavtske priprave. Po vrnitvi v domovino ju je Radio Peking označil kot člana prve kitajske vesoljske posadke. Kitajska nosilna raketa bo utirila kitajsko vesoljsko ladjo s kakršno naj bi Kitajci kasneje sestavili tudi manjšo vesoljsko postajo.
Projekt opremljanja SV s šolskimi letali končan
27. 05. 1999 18.21
V 15. brigadi vojaškega letalstva na letališču Brnik je bila danes slovesnost ob končanem projektu opremljanja Slovenske vojske (SV) s šolskimi letali Pilatus PC-9. Piloti SV so z akrobatskimi preleti nad brniškim letališčem prikazali zmogljivosti teh letal v zraku. Zbranim na slovesnosti je spregovoril načelnik generalštaba SV, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Delto 3 le izstrelili, a spet neuspešno
05. 05. 1999 08.50
Po petih datumskih in več krajših preložitvah zaradi tehničnih težav so davi ob 3.00 po srednjeevropskem času v letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi z izstrelitvene rampe 17B le izstreliti novo ameriško nosilno raketo delta 3 z geostacionarnim telekomunikacijskim satelitom Orion 3, vendar je tudi to utirjenje, četrto v manj kot mesecu dni, spodletelo.
Izstrelili nosilno raketo titan 4B
30. 04. 1999 20.25
V letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 18.30 po srednjeevropskem času na izstrelitvenem kompleksu 40 izstrelili ameriško nosilno raketo titan 4B z dodatno raketno stopnjo centaur na tekoče gorivo. Odprava B-32, kot se tudi imenuje polet rakete, je prvih 20 minut potekala dobro.
Prvič uspešno z balonom okoli sveta
20. 03. 1999 14.15
Švicar Bertrand Piccard in Britanec Brian Jones sta prva človeka, ki sta se podala na neprekinjeno pot okoli sveta z balonom in tudi uspela. Ciljno črto sta prečkala nad severno Mavretanijo, natanko 20 dni po tistem, ko je njun balon Breitling Orbiter 3 poletel iz Švice.
Pred 65 leti se je rodil Gagarin
10. 03. 1999 10.55
V čast prvega kozmonavta Jurija Gagarina, ki se je rodil na današnji dan pred 65 leti, so se danes v Zvezdnem mestecu pri Moskvi zbrali ruski kozmonavti in obeležili obletnico s parado in polaganjem vencev k spomeniku Gagarinu.
Balon Breitling Orbiter III na polet okrog sveta brez postanka
01. 03. 1999 11.29
Balon Breitling Orbiter III s potnikoma Švicarjem Bertrandom Piccardom in Britancem Brianom Jonesom je s posestva Chateau d'Oex na jugozahodu Švice davi malo po 9. uri vzletel na polet okrog sveta brez postanka.