prvič
22 let papeža Janeza Pavla II.
16. 10. 2000 00.00
264. papež rimskokatoliške Cerkve Janez Pavel II. je danes skupaj s 6000 poljskimi romarji, ki so se udeležili Jubileja družin, v Rimu praznoval 22. obletnico pontifikata. Kot prvega Slovana so ga na položaj vrhovnega poveljnika rimskokatoliške Cerkve izvolili 16. oktobra 1978.
Kasparov : Kramnik v peti igri remi
15. 10. 2000 00.00
Peta partija svetovnega prvenstva v šahu med Garijem Kasparovim in Vladimirjem Kramnikom se je končala z remijem, potem ko je Kasparov napravil nerazumljivo potezo in zapravil vodilno pozicijo. Kasparovu že tretjič zapored ni uspelo izkoristiti priigrane prednosti in poraziti izzivalca, tako da slednji ostaja v vodstvu s tri proti dva. Po končani igri je izčrpani Kasparov poizkušal upravičiti svojo napačno potezo z izjavo, da je med igro imel halucinacije, ki jih je pripisal včerajšnjemu šesturnemu "maratonu", ki se je prav tako končal neodločeno.
Drugi krog volitev v Albaniji
15. 10. 2000 00.00
V Albaniji danes poteka drugi krog lokalnih volitev, na katerem bodo izbrali župane v tistih občinah, kjer je bil po prvem krogu volitev 1. oktobra izid neodločen.
Končali so se 21. dnevi slovenskih pravnikov
14. 10. 2000 00.00
Z javno tribuno na temo Podjetniška kriza z vidika prava in ekonomije so se v Portorožu končali 21. dnevi slovenskih pravnikov, ki so jih pripravili Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in založniška skupina Gospodarski vestnik.
Poraz prvakov v ligi NHL
14. 10. 2000 00.00
V petkovih tekmah ameriške profesionalne hokejske lige so imeli gostitelji skoraj popoln izkupiček. V sedmih tekmah so zabeležili šest zmag, edino gostujoče moštvo, ki si je uspelo priboriti neodločen izid, je bila Carolina Hurricanes, ki je v Sunrisu igrala z domačimi Panterji 2:2.
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
NATO si želi sodelovati z ZRJ
13. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je na današnjem srečanju z obrambnimi ministri kandidatk za vstop v zavezništvo v Sofiji, dejal, da si zveza NATO želi sodelovati z Beogradom pri reševanju kosovskega vprašanja ter pri izročitvi vojnih zločincev. "Z nestrpnostjo pričakujemo, da bo nova vlada začela izvajati politiko, ki bo omogočila krepitev demokracije in vzpostavila sodelovanje z mednarodno skupnostjo, kamor spada tudi vprašanje vojnih zločincev," je dejal Robertson, in dodal, da namerava zavezništvo z novo jugoslovansko oblastjo tudi preučiti možnosti za okrepljeno sodelovanje v BiH in na Kosovu.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Prva zmaga za ekipo Columbus
13. 10. 2000 00.00
Novinec v severnoameriški hokejski ligi NHL ekipa Columbus Blue Jackets je s 3:2 na gostovanju premagala
Balašević spet na sceni
12. 10. 2000 00.00
Po desetih letih se mnoge javne osebnosti v Srbiji, ki so v preteklih letih prostovoljno ali prisilno zapustile javno življenje vračajo.
Karađorđević prihaja v Beograd
11. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski prestolonaslednik princ Aleksander Karađorđević, ki živi v Londonu, namerava to nedeljo
Letni imenik v elektronski obliki
11. 10. 2000 00.00
Ljubljanska borza je pripravila drugo izdajo publikacije Letni imenik in analiza vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, ki je tokrat prvič predstavljena v elektronski obliki. Objavljena je na spletnih straneh borze in tako brezplačno dostopna vsem, ki se zanimajo za naložbe v dolgoročne vrednostne papirje. Letni imenik ponuja na enem mestu v pregledni obliki zbrane najpomembnejše informacije o večini vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi. Publikacija vsebuje vse delnice, ki so bile uvrščene v borzno kotacijo do konca avgusta 2000.
Jennifer Lopez bo prejela letošnjo nagrado Versace
10. 10. 2000 00.00
Ameriška glasbena in filmska zvezda Jennifer Lopez bo prejela letošnjo nagrado Versace Award 2000, ki jo podeljujejo v spomin na pred tremi leti umorjenega modnega kreatorja Giannija Versaceja. Nagrado so prvič podelili leta 1998, in sicer pop zvezdi Madonni. Revija Bilboard je poročala, da naj bi Lopezova nagrado prejela 20. oktobra v newyorškem Madison Square Gardenu. Lopezova je na letošnji podelitvi glasbenih nagrad grammy vzbudila veliko pozornosti, ko se je na odru pojavila v zelo odprti in prosojni Versacejevi obleki. Še isto noč so njeni občudovalci po celem svetu z uradne spletne strani nagrad grammy kar 650.000-krat sneli njeno fotografijo v omenjeni vpadljivi obleki.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
ZDA bodo odpravile sankcije
10. 10. 2000 00.00
ZDA so izrazile pripravljenost za umik ključnih gospodarskih sankcij proti Srbiji, kot je to včeraj storila Evropska unija. ZDA naj bi prvič po lanskih letalskih napadih zveze NATO v Beograd poslale tudi svojega diplomata.
Polnočni dnevnik Borisa Jelcina tudi v slovenščini
10. 10. 2000 00.00
Ob izidu tretje knjige nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina bo čez teden dni na frankfurtskem mednarodnem knjižnem sejmu izšla tudi ameriška izdaja. Kmalu po frankfurtskem sejmu bo pri založbi Orbis iz Ljubljane izšel tudi slovenski prevod Jelcinovih spominov na zadnje obdobje njegovega predsednikovanja. Polnočni dnevnik bo slovenskim bralcem na voljo konec novembra.
Pegasus XL utiril astronomski satelit HETE-2
09. 10. 2000 00.00
Po 48-urni preložitvi zaradi tehničnih težav so davi ob 7.38 in 18 sekund po srednjeevropskem času nad izstrelitvenim območjem Kwajalein na Marslallovem otočju - gre za ameriški vojaški center na koralnih otokih v Tihem oceanu, znan po preizkušanju ameriških vojaških izstrelkov - z letala L-1011 "Stargazer" odvrgli 15 milijonov dolarjev vredno lahko ameriško tristopenjsko raketo pegasus XL, ki je v ekvatorialno tirnico okoli Zemlje utirila osem milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit High-Energy Transient Explorer 2 (HETE-2). Letalo je z letališke steze na Kwajaleinu vzletelo ob 6.48 po srednjeevropskem času. Ob 7.25 po srednjeevropskem času so pegasus priključili na lastno napajanje z električno energijo in letalo ga je predvidoma na višini 12 kilometrov nad morjem in 96 kilometrov jugozahodno od koralnega otoka Kwajalein sedem minut pred načrtovanim časom odvrglo. Po prvih podatkih so vse tri stopnje rakete delovale uspešno. Satelit z maso 123,7 kilogramov se je davi ob 7.50 po srednjeevropskem času ločil od tretje stopnje in je v orbiti, ki naj bi imela odzemlje 650 kilometrov, prizemlje 590 kilometrov in naklon 1,95 stopinje. Do dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi težav na sistemu zvez med zemeljsko postajo na Kwajaleinu in nadzornim centrom na Cape Canaveralu na Floridi. Poleg tega je bilo treba popraviti poškodovan kabel v zemeljski opremi, ki so jo uporabljali za zaključno pripravo satelita HETE-2. S satelitom nameravajo nadomestiti enako vesoljsko plovilo, ki so ga pred štirimi leti zaradi spodletele izstrelitve izgubili.
Na Poljskem po 14 letih prva žrtev stekline
09. 10. 2000 00.00
Na Poljskem so prvič po 14 letih zabeležili smrtno žrtev zaradi stekline. Neka 59-letna Poljakinja je v Olsztynu na severu Poljske umrla štiri tedne zatem, ko jo je ugriznila stekla mačka. Če je žival še živa, ni znano, več kot 60 oseb, ki so bile v stiku s preminulo žensko, pa bo moralo na obvezno cepljenje proti steklini.
Vojaške vaje zveze NATO
09. 10. 2000 00.00
V Turčiji so se danes začele vojaške vaje zveze NATO, imenovane Destined Glory 2000, v katerih bo sodelovalo 21.000 vojakov, 70 vojaških ladij in 170 letal iz sedmih držav članic Severnoatlantske zveze. Manevri so se začeli z vajo podmornic v Egejskem morju ob turški obali. Prvič doslej bodo na vajah na turškem ozemlju sodelovali tudi grški vojaki, ki bodo v Turčijo večinoma pripotovali jutri, že v soboto pa je v letalskem oporišču v Turčiji prvič po tridesetih letih pristalo šest grških vojaških letal.
NHL že v polnem delovnem ritmu
07. 10. 2000 00.00
Hokejisti v severnoameriški ligi NHL so po začetku tekmovanj v novi sezoni sredi tedna v soboto odigrali že osem tekem. Aktualni prvaki New Jersey Devils so visoko z 8:4 odpravili Montreal, Edmonton je presentil Detroit, novinec v ligi Minnesota pa je izgubila z Annaheimom.
Barcolana 2000
07. 10. 2000 00.00
Približno 1700 jadrnic s 15.000 jadralci naj bi nastopilo na letošnji Barcolani, najmnožičnejši regati s hkratnim startom na svetu. Za svojevrstno zanimivost so poskrbeli trije kiti, ki so se znašli pred Trstom, kjer bo v nedeljo ob 10.00 start regate.
Naprodaj zbirka vseh Solženicinovih romanov
06. 10. 2000 00.00
V ruskih knjigarnah bo v kratkem na voljo zbirka vseh romanov Aleksandra Solženicina. Tako bodo romani Nobelovega nagrajenca za literaturo iz leta 1970 prvič zbrani v eni knjigi. Založniška hiša Vagrius je knjigo natisnila v 5000 izvodih, 81-letni Solženicin pa je vse romane pred objavo še enkrat preveril. Skupaj je v knjigi zbranih 16 romanov, poleg tega pa še pripovedi iz obdobij od 1959 do 1966 in od 1993 do 1998. Novosti zbirka ne prinaša, vsa dela so namreč že bila objavljena.
Andy Warhol in prvi avtomobil v muzeju St. Peterburga
05. 10. 2000 00.00
V več kot 200-letni zgodovini muzeja v St. Peterburgu je v njem prvič na ogled avtomobil. Gre za BMW M1, ki ga je poslikal slavni umetnik pop arta Andy Warhol (1928-1987). Na doslej največji razstavi o življenju in delu Andyja Warhola v Rusiji bo do 28. novembra na ogled več kot 80 njegovih del, predvsem slik iz iz obdobja med 1950 in sredino 80. letih. Direktor muzeja v St. Peterburgu Mihail Pjotrovski je ob odprtju razstave spomnil na slovanske korenine umetnika, čigar starši so v ZDA prišli iz Slovaške. "Andy Warhol bi bil navdušen, da eden največjih muzejev na svetu razstavlja njegovo umetnost," dejal direktor Andy Warhol Museum iz Pittsburgha Thomas Sokolowski. "Če kdo predstavlja ZDA in povojno generacijo, potem je to Andy Warhol. Noben drug umetnik ne izda več o svojem času kot on."
Apple predstavil nov računalnik
05. 10. 2000 00.00
V Moderni galeriji so danes, ob prisotnosti produktnega vodje Appla za Evropo, Homayouna Sarkechika, predstavili preizkusne različice Applovega novega
Razstava v Muzeju novejše zgodovine
04. 10. 2000 00.00
V Muzeju novejše zgodovine se bo drevi odprla razstava Slovenija od prve svetovne vojne do koroškega plebiscita in Rapalla. Razstava, uredila jo je Nataša Urbanc, sovpada z 80. obletnico koroškega plebiscita, ko je del slovenstva ostal zunaj lastne domovine. To je bil hkrati tudi čas, ko so Slovenci prvič samostojno zaživeli v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) z lastno avtonomijo, ki je sicer kmalu prenehala. Za Slovence je bil to izredno pomemben čas, "za nas pa pomembna zgodovina, ki jo premalo poznamo", in ravno zato so se po besedah Urbančeve v muzeju odločili za pripravo takega projekta. Razstava bo na ogled do 26. novembra.
Delo Paule Vogel v Prešernovem gledališču
04. 10. 2000 00.00
V Prešernovem gledališču Kranj bodo v soboto, 7. oktobra, prvič na Slovenskem uprizorili delo ameriške avtorice in Pulitzerjeve nagrajenke Paule Vogel z naslovom Kako sem se naučila voziti. Delo je prevedel Jure Potokar, zrežirala ga je Mateja Koležnik. Ravnatelj gledališča Tomaž Kukovica je na predstavitvi premiere napovedal tudi obisk avtorice v Kranju. Ker Voglova končuje scenarij za istoimensko nadaljevanko, ki jo bodo snemali v Združenih državah, si bo kranjsko različico svoje igre ogledala predvidoma novembra.
Otroci se učijo že v materinem trebuhu
03. 10. 2000 00.00
Otroci se lahko učijo in si zapomnijo že v materinem trebuhu, so ugotovili nizozemski zdravniki. Zdravniki so ugotavljali, ali se lahko še nerojeni otroci odzovejo na določen hrup in ga pozneje prepoznajo. Pri tem so ugotovili, da se zarodek prvič odzove na določen zvok, pozneje pa se na ta zvok ne odziva več. Po navedbah zdravnikov to dokazuje, da si še nerojeni otrok lahko zapomni določen zvok in se "nauči", da zanj ni nevaren. Nizozemski strokovnjaki so preizkus izvedli pri 25 nerojenih otrocih, starih med 37 in 40 tedni. Zvok so usmerili nad nogo zarodka. Vsi zarodki so se odzvali. Večina zarodkov pa se je ob ponavljanju zvoka privadila na zvok in se pozneje ni več odzivala.
Elina Löwensohn v Mestu žensk
03. 10. 2000 00.00
Gostja šestega mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki bo od 4. do 14. oktobra v Ljubljani, bo tudi igralka Elina Löwensohn. Živi v Parizu, je romunskega rodu, velja pa za vzhajajočo zvezdo ameriškega, francoskega in še katerega neodvisnega filma. Löwensohnova se bo z novinarji pogovarjala v četrtek dopoldne v Slovenski kinoteki. Tam bo dan zatem ob 22. uri brala odlomke iz izzivalne igre Monologi vagin (The Vagina Monologues) avtorice Eve Ensler. Igralka bo na voljo za pogovor tudi 4. oktobra po večerni kinotečni projekciji Hartleyevega Amaterja.
Schrempf končuje kariero
03. 10. 2000 00.00
Nemški košarkarski zvezdnik Detlef Schrempf se je po 15 letih igranja v najmočnejši ligi na svetu, severnoameriški NBA, odločil za upokojitev. 37-letni Nemec je bil v svoji karieri trikrat udeleženec turnirjev "all stars", v povprečju pa je dosegel 14,2 točke, 6,3 skoka in 3,4 podaje na odigrano tekmo. Schrempf je v ligi NBA prvič zaigral leta 1985, ko ga je v prvem krogu drafta izbralo moštvo Dallasa. V nadaljevanju ameriške kariere je omenjeni košarkar zaigral še v vrstah Indiane, Seattla, nazadnje pa v Portlandu. Leta 1996 je igral v finalu lige NBA, v katerem je moral skupaj s Seattlom po šestih odigranih srečanjih priznati premoč takrat nepremagljivih Bikov iz Chicaga.
Večina Britancev proti evru
02. 10. 2000 00.00
70 odstotkov Britancev bi glasovalo proti vključitvi Velike Britanije v evro območje, kažejo izidi ankete, ki jih je v današnji izdaji objavil britanski dnevnik The Sun. Samo 22 odstotkov vprašanih podpira vstop v evro območje, kaže anketa, ki jo je Sun izvedel po neuspehu referenduma o evru na Danskem. 46 odstotkov vprašanih je tudi menilo, da bi Velika Britanija morala izstopiti iz Evropske unije, medtem ko jih je bilo 43 odstotkov nasprotnega mnenja.