psihologija
Ženske so boljše voznice
10. 11. 2005 12.17
Strokovnjaki so ugotovili, da se ženske zaradi estrogena za volanom bolje odrežejo od moških.
Dečki so boljši za spomin
12. 05. 2005 00.00
Mnogo žensk se med nosečnostjo in tudi po njej pritožuje nad pozabljivostjo. Na pešanje spomina naj bi vplival otrokov spol.
Dvojno označevanje cen v trgovinah?
26. 10. 2004 00.00
Slovenski trgovci nasprotujejo takojšnji uvedbi dvojnega označevanja cen, v tolarjih in evrih, dokler tečaj evra ne bo fiksen. Po njihovem mnenju bi cena izdelka, zapisana v obeh valutah, ob sedanjem spremenljivem tečaju evra zavajala potrošnike.
Dr. Robi Kroflič: Koncept waldorfske pedagogike je lahko nevaren
04. 11. 2003 00.00
V klepetalnici 24ur.com smo se o waldorfski pedagogiki pogovarjali z dr. Robijem Krofličem, profesorjem pedagogike na Filozofski fakulteti.
Radovan Kragelj: Prvi vtis je ključen
21. 10. 2003 00.00
V klepetalnici 24ur.com smo se pogovarjali s psihologom Radovanom Kragljem, svetovalcem s področja upravljanja kadrovskih potencialov.
Klinična psihologija
14. 12. 2002 00.00
Tokratno vizito namenjamo kliničnim psihologom, ki ugotavljajo tudi vzroke različnih težav oziroma motenj pri otrocih in mladostnikih. Statistike kažejo, da so otroci v stiski pogosto, mnogim iz nje pa pomagajo prav klinični psihologi.
Jelko Kacin: Teroristi so ZDA presenetili
14. 10. 2001 00.00
S predsednikom parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelkom Kacinom smo se pogovarjali o mednarodnem boju proti terorizmu po napadih v Washingtonu in New Yorku.
Srbski trgovci o prihodu Mercatorja
01. 06. 2001 00.00
Generalni direktor najuspešnejše trgovinske hiše v Beogradu C-Market Slobodan Radulović je za Privredni pregled povedal, da so trgovinske hiše iz nekdanjih jugoslovanskih republik pri svojih poskusih, da prodajo svoje izdelke na srbskem tržišču "enako agresivne kot tiste iz Evrope". Hkrati meni, da srbsko blago na teh tržiščih ni obravnavano enako ter da je v srbskih prodajalnah lažje najti blago iz nekdanjih jugoslovanskih republik kot pa srbske izdelke pri njih. "Ni problem kakovost izdelkov, ampak po vsemu sodeč psihologija ljudi, kajti mi lažje oprostimo in pozabimo."
Letošnja knjižna bera Slovenske matice
16. 12. 1999 19.55
Predsednik Slovenske matice prof. dr. Joža Mahnič je skupaj z avtorji, prevajalci in uredniki danes predstavil letošnjo knjižno bero, ki obsega sedem naslovov. Knjižne novosti so <i>Obzorja slovenske književnosti</i>, zbirka literarno-zgodovinski razprav akademika Franceta Bernika, <i>Psihologija z empiričnega vidika </i>Franza Brentana v prevodu Franeta Jermana, <i>Mariborska knjiga </i>Andreja Brvarja iz serije o slovenskih mestih, knjiga o avtohtonih drevesnih vrstah na Slovenskem z naslovom <i>Naše drevesne vrste </i>gozdarskih strokovnjakov Marijana Kotarja in Roberta Brusa, pregled slovenske lirike <i>Od ekspresionizma do postmoderne </i>akademika Borisa Paternuja, dnevniški zapisi iz I. svetovne vojne Franca Rueha z naslovom <i>Moj dnevnik 1915-1917</i>, kakor jih je pripravil njegov vnuk Igor Vilfan, ter esejistična knjiga <i>Metamorfoza groze </i>Jožeta Snoja. Dr. Mahnič je predstavil tudi dvojno številko Glasnika Slovenske matice, v katerem so med drugim prispevki z majskega matičinega simpozija ob stoletnici rojstva akademika Antona Slodnjaka in oktobrskega znanstvenega srečanja v organizaciji matice o prof. dr. Lavu Čermelju.
Slavoju Žižku izročili nagrado
03. 12. 1999 18.43
, 3. decembra (STA) - Slovenskemu filozofu Slavoju Žižku so danes izročili nagrado za znanost in kulturo nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija (NRW) v višini milijon nemških mark. Nagrado so letos podelili prvič in je glede na znesek najvišja tovrstna nragada v Nemčiji. Filozofu jo je izročil predsednik deželne vlade NRW Wolfgang Clement.
Žižek nagrajenec za znanost in kulturo
02. 11. 1999 18.47
Slovenski filozof Slavoj Žižek je letošnji dobitnik nagrade za znanost in kulturo nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija v vrednosti milijon nemških mark, je danes sporočil Institut za znanost in kulturo iz Essna.
Večina maturantov začela osrednji del letošnje mature
12. 06. 1999 21.00
Večina maturantov je osrednji del letošnje mature začela danes, in sicer s pisnim izpitom iz angleškega jezika, ki je kot tuji jezik eden od treh obveznih izmed petih maturitetnih predmetov. Sicer se je letošnja matura začela 10. maja letos, ko je 9730 maturantk in maturantov pisalo esej iz materinega jezika, nadaljevala pa se je 11. junija s pisnimi izpiti iz španskega, ruskega, latinskega in (prvič) grškega jezika. Drugi del pisnega izpita iz materinega jezika (slovenskega jezika s književnostjo oziroma italijanskega ali madžarskega jezika s književnostjo) bodo dijakinje in dijaki opravljali 14. junija. Francoski jezik bo na vrsti 16. junija, zgodovina in zgodovina umetnosti 17., psihologija, filozofija in sociologija 18., kemija 19., geografija 21., fizika 22., nemški jezik 23., strokovni predmeti 24., biologija 26. ter italijanski jezik kot tuji jezik in jeziki na narodnostno mešanih območjih 28. junija. Z uspehom na letošnji maturi bodo kandidati seznanjeni 26. julija, jesenski del mature pa se začne 30. avgusta.