r'n'r
Clinton bo prejel nemško nagrado
13. 09. 2000 00.00
Nagrado mu bodo podelili 20. septembra v Beli hiši. Žirija želi z nagrado Clintonu izreči priznanje za njegova prizadevanja za boj proti zatiranju in konfliktom na svetu. Po mnenju žirije ameriški predsednik vidi svet kot globalno skupnost, svojo moč kot predsednik pa je uporabil tudi za opozarjanje na zlorabe človekovih pravic in promocijo miru na nemirnih območjih. Med dobitniki omenjene nagrade so že nekdanji francoski predsednik Francois Mitterrand, južnoafriški predsednik Nelson Mandela, palestinski voditelj Jaser Arafat in nekdanji jordanski kralj Husein.
Dovoljene poroke med istospolnimi partnerji
13. 09. 2000 00.00
Nizozemski parlament je včeraj z veliko večino sprejel zakon, ki dovoljuje poroko med istospolnimi partnerji, ki lahko tudi posvojijo otroke. Z 107 glasovi za in 33 proti so poslanci dali istospolnim partnerjem možnost, da se poročijo in uživajo enake pravice kot heteroseksualni partnerji. Sprejetju zakona so nasprotovali poslanci male protestantske stranke in nekateri poslanci največje stranke krščanskih demokratov (CDA).
Odpravljene sankcije proti Avstriji
12. 09. 2000 00.00
Danes zvečer je štirinajst članic Evropske unije odpravilo dvostranske ukrepe proti Avstriji, vendar države vztrajajo pri potrebi spremljanja delovanja avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) in njenega vpliva na vlado, v kateri sodeluje .
Karadžića bi lahko aretirali še pred volitvami v BiH
12. 09. 2000 00.00
Namestnik glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Graham Blewitt je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni avaz dejal, da bi lahko nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića aretirali še pred volitvami v BiH 11. novembra. Blewitt je še dodal, da ga je opogumilo stališče ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi morali Karadžića aretirati še pred napovedanimi volitvami. "Že dalj časa pritiskamo na vse sile v BiH, da bi aretirale Karadžića. Clintonova izjava je zelo močna in pozitivna. Upam, da se bo uresničila," je izjavil namestnik Carle del Ponte. Potrdil je tudi, da v Haagu že dalj časa razmišljajo o sestavi posebnih vojaških enot, katerih naloga bi bila izključno aretacija oseb, ki so osumljene vojnih zločinov.
Britanci napadli upornike
10. 09. 2000 00.00
Britanske enote v Sierri Leone so napadle položaje upornikov in osvobodile šest britanskih vojakov, ki so jih uporniki zajeli 25 . avgusta, je za britansko televizijo BBC povedal načelnik generalštaba britanske vojske, general Charles Guthrie. "Po prvih podatkih so britanski vojaki zdravi in na varnem. Spopadi z uporniki pa se nadaljujejo," je še povedal Guthrie.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Končan kongres LDS
09. 09. 2000 00.00
S potrditvijo volilnega programa se je v Cankarjevem domu sklenil dvodnevni kongres Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki mu je ob 16. uri sledila volilna konvencija, na kateri so se prvič predstavili kandidatke in kandidati LDS za oktobrske parlamentarne volitve. Osnovno izhodišče volilnega programa LDS je, da je konec tranzicije, prehodnega obdobja, tekme z drugimi državami kandidatkami za vstop v EU, ter da je potrebna nova razvojna strategija. Ključna politična cilja LDS ostajata vključujoča družba in odprta država, ključni elementi za dosego teh ciljev pa so znanje, informacijska infrastruktura in solidarnost. LDS bo na letošnjih volitvah volivke in volivce nagovorila s sporočilom "Slovenija gre naprej!". Na volilni konvenciji LDS so se predstavili vsi kandidati in kandidatke stranke za letošnje parlamentarne volitve. Poleg predsednika stranke Janeza Drnovška kandidirajo skoraj vsi dosedanji poslanci stranke in večina nekdanjih ministrov. Poleg Mirka Bandlja, Slavka Gabra, Boruta Šukljeta, Dimitrija Rupla, Pavla Gantarja, Jožefa Školča, Igorja Bavčarja in Toneta Ropa je prvič na kandidatni listi LDS tudi Mitja Gaspari, in sicer kot nestrankarski kandidat. Med kandidati LDS za poslance je novinec tudi generalni sekretar stranke Gregor Golobič. Kot omenjeno, kandidirajo vsi dosedanji poslanci LDS, razen Jožefa Zimška, pa tudi neodvisni poslanec Ciril Pucko.
Kučan govoril s Klestilom
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je po govoru na vrhu tisočletja na sedežu OZN v New Yorku z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom pogovarjal o širitvi EU in zapletu med državama, povezanim z Avnojskimi sklepi. "Thomas Klestil je dejal, da se bo Avstrija še naprej zavzemala za širitev EU, ki je v interesu Avstrije, EU in evropske prihodnosti. Avstrija Sloveniji priznava, da je ena od enakopravnih naslednic nekdanje Jugoslavije," je dejal Kučan. Predsednika Slovenije in Avstrije pa sta na pogovoru ugotovila, da obstaja razlika glede priznavanja Avstrijske državne pogodbe in mnenja, ali je slovenski zakon o denacionalizaciji diskriminatoren do avstrijskih državljanov. O vprašanju, če bo Slovenija lahko vstopila v EU kot nasledstveni podpisnik Avstrijske državne pogodbe, se bo potrebno pogovarjati, če bo to vprašanje postalo aktualno.
Stranke o Avnoju znova v ponedeljek
08. 09. 2000 00.00
Predsedniki parlamentarnih strank oziroma njihovi namestniki so na sinočnji koordinaciji, na kateri so se na pobudo predsednika ZLSD Boruta Pahorja pogovarjali o stališču strank do Avnojskih sklepov, sklenili, da bodo sestanek nadaljevali v ponedeljek. Kot je po seji povedal predsedujoči koordinacije, predsednik DeSUS Janko Kušar, so se dogovorili, da bodo poskušali storiti vse, da bi dosegli enotno stališče do teh vprašanj, za izhodišče pa uporabili sklepe, ki jih je sprejel odbor DZ za mednarodne odnose. SDS se s sklepi, ki jih je OMO sprejel ta teden, edina ne strinja v celoti. Sicer so se vsi udeleženci strinjali, da razprava o Avnojskih sklepih ne bi smela postati predvolilna tema. Na seji je sodeloval tudi zunanji minister Lojze Peterle.
Poročilo modrecev Chiracu
08. 09. 2000 00.00
Trije modreci Evropske unije predlagajo odpravo sankcij 14 članic EU proti Avstriji. V poročilu naj bi pisalo, da je "diplomatska osamitev Avstrije kontraproduktivna, zato je potrebno sankcije odpraviti. Kazenski ukrepi so v Avstriji sprožili celo nacionalistične občutke, predvsem zato, ker so jih avstrijski državljani v nekaterih primerih napačno razumeli kot sankcije proti njim". Francoske oblasti so sporočile, da se prizadevajo za posvetovanje s trinajstimi partnericami EU, s katerimi bi skupaj preučili zaključke poročila treh modrecev v zvezi s sankcijami proti Avstriji. Britanska vlada je poročilo treh modrecev Evropske unije o notranjepolitičnih razmerah v Avstriji preučila, vendar želi o možnih ukrepih razpravljati še z drugimi članicami na ravni EU, je povedala tiskovna predstavnica britanskega zunanjega ministrstva. Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je ob robu neformalnega srečanja finančnih ministrov EU v Versaillesu poudaril, da večina predsednikov držav in vlad 14 držav članic EU, ki so februarja letos proti Avstriji uvedle sankcije, meni, da bi jih morali čim prej odpraviti.
Podelili glasbene nagrade MTV
08. 09. 2000 00.00
Ameriška televizijska postaja MTV je na prireditvi v newyorški dvorani Radio City Music Hall sinoči podelila tradicionalne glasbene nagrade MTV Video Music Awards. Zvezdi večera so bila ameriška fantovska skupina 'N Sync in kontroverzni raper Eminem, ki so z odra odkorakali vsak s po tremi nagradami. Fantom iz skupine 'N Sync je uspešnica Bye Bye Bye prinesla nagrade MTV za najboljši pop video, najboljši video po izboru gledalcev in najboljšo koreografijo v videu. Eminem je s pesmijo The Real Slim Shady, v kateri se norčuje tudi iz najstniške glasbene senzacije Britney Spears, osvojil nagradi za najboljši video leta in najboljši moški video. Ta kontroverzni raper se je veselil še nagrade za najboljši rap video za pesem Forgot About Dre, ki jo je posnel v sodelovanju z glasbenim kolegom Dr. Drejem. S prireditve, ki se je končala brez večjih škandalov, so kot nagrajenci odšli še pevka Aaliyah, ki je video za pesem Try Again prejela nagradi za najboljši ženski video in najboljši video za pesem iz filma. Pesem je mogoče slišati v akcijskem filmu Romeo mora umreti. Skupina Blink 182 je bila za video za pesem All the Small Things, v kateri so tarča posmeha zlasti fantovske glasbene skupine, nagrajena za najboljši video skupine.
Ullrich končal nastop na Vuelti
08. 09. 2000 00.00
Nemški kolesar Jan Ullrich je končal nastop na kolesarski dirki Po Španiji . Branilec lanskega naslova se je odločil prekiniti z nadaljnjimi nastopi na Vuelti, saj se želi spočiti in temeljito pripraviti za nastop na poletnih olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyu.
Prvi dan najhitrejša Ferrarija
08. 09. 2000 00.00
Ferrarijeva voznika Rubens Barrichello in Michael Schumacher sta bila najhitrejša na petkovem treningu pred nedeljsko dirko formule 1 za VN Italije v Monzi. Tretji čas je dosegel Italijan Jarno Trulli (Jordan), vodilni v svetovnem prvenstvu po 13 preizkušnjah Finec Mika Haekkinen (McLaren-Mercedes) je bil četrti, njegov moštveni sotekmovalec Škot David Coulthard pa peti. Brazilec je bil najhitrejši v jutranji vožnji, ki je ostal tak tudi, ko je trening popoldan zaključil njegov kolega Schumacher. Hakkinen se na treningu ni pojavil, očitno zadovoljen s stanjem vozila. Coulthard se je zelo trudil in se po 11 minutah vožnje zavrtel ter zapustil avto. Izidi treninga:  
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Vlada Gorenju 610 milijonov
07. 09. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sklenila, da bo velenjskemu Gorenju, kateremu je v nedeljo pogorel obrat galvanizacije, do konca leta v več mesečnih obrokih zagotovila skupaj 610 milijonov tolarjev pomoči. Pretežni del zneska bo lahko zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ostalo pa ministrstvi za delo ter za finance, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. O tem, kako zbrati potrebni denar, morajo vsa tri ministrstva vlado obvestiti do naslednje seje čez teden dni, ko bodo ministri preučili tudi možnost, da bi država od Gorenja odkupila delnice, ki jih je pred časom kupilo od Kapitalske družbe. Državna pomoč bo namenjena za pokritje osebnih dohodkov in drugih stroškov dela za 246 delavcev, ki so bili zaposleni v pogorelem objektu in za 15 odstotkov vseh zaposlenih do konca tega leta. Vodstvo namreč pričakuje, da bo po novem letu lahko poiskalo rešitev za prerazporeditev teh ljudi. O morebitni dodatni državni pomoči Gorenju pa se bodo pogovarjali potem, ko bo vodstvo podjetja vladi predstavilo program izgradnje nove tovarne. Vlada je za vodenje pogovorov z Gorenjem zadolžila ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki bo preučilo tudi potrebo po sprejemu posebnega interventnega zakona. V Gorenju po požaru pričakujejo približno 15-odstotni izpad celotne proizvodnje na vseh ostalih programih. Poleg 266 delavcev, ki so za najmanj leto dni izgubili delo, bo tako požar prizadel še 4900 delavcev, posredno, če prištejemo še trgovino in odvisne aktivnosti, pa 7200 ljudi. Prek dobaviteljev in kooperantov je na sistem Gorenja vezanih približno 35.000 ljudi po vsej Sloveniji, zato bi morebitna zaustavitev celotnega sistema lahko imela zelo hude posledice, je ocenil Zagožen.
Paul <slika1>McCartney se bo posvetil tudi poeziji
07. 09. 2000 00.00
Član nekdanje legendarne britanske skupine The Beatles Paul McCartney bo v prihodnosti svoj prosti čas namenil tudi poeziji. McCartney se je že uveljavil kot pevec, skladatelj, pisec besedil, slikar in zagovornik pravic živali, je nedavno poročal britanski dnevnik The Sunday Times. Po pisanju dnevnika se je 58-letni McCartney odločil za pisanje poezije, potem ko mu je umrl prijatelj. O smrti ni mogel napisati skladbe, zato se je pevec odločil za poezijo. "Ne želim ostati zgolj umetnik pop glasbe", pravi nekdanji "Beatle".
Protikadilska akcija za mlade
07. 09. 2000 00.00
V programu "Jaz spoštujem zakon" bodo podjetja Mercator, Vele, OMV Istrabenz in Delo Prodaja in dve veliki mednarodni tobačni družbi v Sloveniji - Philip Morris Ljubljana in British American Tobacco, ki ga zastopa Magistrat International, pričela izvajati program omejevanja prodaje tobačnih izdelkov mlajšim od 15 let. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov od leta 1996 dalje prepoveduje prodajo tobačnih izdelkov vsakomur, ki je mlajši od 15 let. S tem programom želijo povečati osveščenost med prodajalci, širšo javnostjo in kar je najpomembnejše - med mlajšimi . To bo tudi opozorilo staršem, da ne pošiljajo svojih otrok po cigarete, mlajše bo odvrnilo od poskusa nakupa, trgovce pa vzpodbudilo, da jim tobačnih izdelkov ne prodajajo.
Cankarjada na Vrhniki
07. 09. 2000 00.00
Klub vrhniških študentov in vrhniški Dejmo Stisn Teater prirejata vsakoletni mednarodni gledališki festival Cankarjada. Peta Cankarjada se bo godila od četrtka, 14., do sobote, 16. septembra 2000, na različnih prizoriščih na Vrhniki. Selektor Mare Bulc je izbral štiri predstave iz letošnje produkcije "nekaterih najprepoznavnejših alternativnih gledališč Slovenije". Cankarjade 2000 se bodo poleg tujih gostov - Akademsko pozorište Art Club, Let 3 - udeležili gledališka skupina Bube, Dejmo Stisnt Teater, gledališče Torpedo in Teater Gromki. Domači in tuji izvajalci se bodo predstavili v Cankarjevem domu na Vrhniki, klubu Zakon in na Sodnijskem trgu. Vse Cankarjade doslej so bile zasnovane kot vsakoletne pregledne prireditve, na katerih so se predstavila najperspektivnejša mlada slovenska alternativna gledališča s svojim tekočim sporedom. Namen festivala je tako imenovano gledališko off-sceno predstaviti večjemu številu gledalcev oz. poslušalcev. Mednarodnega gledališkega festivala Cankarjada 2000 se bodo udeležili tudi gostje iz Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Iz Sarajeva prihaja Akademsko pozorište Art Club z uprizoritvijo črne komedije Vojna v tretjem nadstropju (Rat na trečem katu)
Prve ocene škode požara
06. 09. 2000 00.00
Požar v velenjskem Gorenju je ena največjih katastrof tamkajšnjega gospodarstva. Podjetje, ki več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v tujino in se mu je zadnje čase obrnilo na bolje je od včeraj na tleh. Pogorel je eden največjih in najpomembnejših obratov, na katerem sloni celotna Gorenjeva proizvodnja. Gmotne škode, ki je v požaru nastala, danes še ni mogoče natančno oceniti, po prvih podatkih naj bi znašala nekaj milijard tolarjev. Do tal je pogorel proizvodni obrat za galvanizacijo, k sreči pa so gasilci požar uspeli pravočasno zajeziti, tako da povsem nova tovarna HZA, ki je neposredni bližini ni bila poškodovana. Poleg škode, ki je nastala s požarom pa bo precej škode tudi zaradi zaustavitve proizvodnje v velenjskem Gorenju, kjer sicer dnevno proizvedejo več kot 6000 gospodinjskih aparatov. Proizvodnja kljub temu ne bo stala. Zalog naj bi bilo še za nekaj dni, medtem pa vodstvo podjetja že mrzlično išče nove kooperante doma in v tujini, pri katerih bi lahko galvanizirali dele za gospodinjske aparate. Zaenkrat je brez dela vsaj za nekaj mesecev ostalo več kot 300 ljudi, medtem ko usoda skoraj 5000 drugih delavcev zaradi morebitnega pomanjkanja sestavnih delov, če vedno visi na nitki. Na pomoč bo najverjetneje priskočila tudi država. Pogoreli obrat je danes zgodaj zjutraj obiskal tudi minister za gospodarske zadeve Jože Zagožen in zatrdil, da država Gorenju bo pomagala. Dodatna nevarnost 
Izštekani s Tinkaro Kovač
06. 09. 2000 00.00
Letošnje leto je za Tinkaro Kovač več kot naporno. In seveda tudi lepo. Uspehu na Zlatih petelinih je sledil divji začetek poletja z velikimi koncerti v ljubljanskih Križankah, na mariborskem Lentu in na festivalu Rock Otočec. V dneh, ko tole berete, se mudi na mednarodnem popevkarskem festivalu v Kijevu. Dnevi, ki prihajajo, pa bodo minili v pripravah na Tinkarin novi izziv - nastop v oddaji IZŠTEKANI na Radiu Slovenija! Velikim odrom sledi intimno vzdušje: v radijskem studiu v krogu razporejeni glasbeniki, čvek z voditeljem in izbrani repertoar viž z obeh plošč ter nekaterih predelav. Predvsem pa aranžmaji, ki bodo nihali od akustičnih duetov do električnega žaganja vse skupine - in nazaj. Presenečenja v obliki glasbenih gostov so več kot verjetna. Bodo Izštekani spet postavljali mejnike v domači popularni glasbi? Morda, a na odgovor bo treba počakati, da se nastop zgodi. Zanesljivo pa nas čaka več kot prijetna oddaja - ta petek 15. septembra ob 22.25 na 2. Programu Radia Slovenija. In naprej? S ta veliko žlico, brez skrbi! 13. oktobra, le dan po izidu nove plošče, se z novim repertoarjem predstavlja Vlado Kreslin, 10. novembra pa prihaja v studio Izštekanih slovenska rap parada po imenu 5 MINUTES OF FAME.
Dražji bencin
05. 09. 2000 00.00
Od torka dalje je bencin dražji v povprečju za okoli dva odstotka. Najbolj udarec po žepu čutijo tisti, ki kupujejo dizelsko gorivo in kurilno olje, saj sta ceni teh goriv poskočili za slabih šest oziroma 7,6 odstotka. Najbolj prodajani neosvinčeni 95-oktanski bencin je tako dražji za dobre tri tolarje in stane slabih 150 tolarjev. Za okoli tri tolarje so dražji tudi ostali bencini, medtem ko je plinsko olje dražje za skoraj devet tolarjev in kurilno olje za dobrih sedem. To je že peta podražitev naftnih derivatov na slovenskih bencinskih črpalkah od začetka veljave vladne uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov 4. aprila letos, po kateri domači naftni trgovci cene bencinov vsakih 14 dni izračunajo glede na gibanja na svetovnem naftnem trgu in glede na tečaj dolarja. Razkorak med ceno bencina in dizelskega goriva se tako še povečuje, na škodo slednjega. Razlika pri litru bo po današnji podražitvi že deset tolarjev. V OMV Istrabenzu morebitne spremembe cen dizelskega goriva in ekstra lahkega kurilnega olja še preučujejo, njihova odločitev pa bo znana v kratkem. Cene omenjenih štirih vrst motornih bencinov pa so na njihovih nekaj prek 90 bencinskih servisih po Sloveniji enake kot na nekaj več kot 280 Petrolovih. Podražitve nafte pa so zajele vse članice Organizacije držav izvoznice nafte (OPEC). Za sod (159 litrov) nafte je bilo potrebno po podatkih sekretariata organizacije OPEC minuli teden odšteti 31,02 ameriških dolarjev, medtem ko je še teden pred tem sod nafte stal 29,19 dolarja. Ministri za nafto držav članic OPEC se bodo zato konec tedna srečali na Dunaju, da se dogovorijo o morebitnem nadaljnjem povečevanju dnevne proizvodnje nafte, če bodo cene še naprej naraščale. Če se rast cen nafte ne bo ustavila, nameravajo dnevno proizvodnjo nafte povečati za 500.000 sodov.
Baltske države kmalu v EU
31. 08. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ki se je udeležil srečanja zunanjih ministrov nordijskih in baltskih držav v danskem Middelfartu, je dejal, da bi se baltske države lahko že kmalu vključile v EU in zvezo NATO, ter izrazil prepričanje, da se bosta oba procesa širitve kmalu končala. Tudi danski zunanji minister Niels Helveg Petersen je menil, da se baltske države zelo hitro približujejo vstopu v EU in da so naredile velik napredek pri izpolnjevanju kriterijev polnopravno članstvo. Po njegovih besedah je bila odločitev na vrhu EU lani decembra v Helsinkih za pogajanja z vsemi desetimi vzhodnoevropskimi državami zelo modra. Petersen je poudaril, da je pomembno, da se Estonija, Litva in Latvija istočasno pogajajo za vstop. Zunanja ministra Estonije in Latvije ter pomočnik litvanskega zunanjega ministra so izrazili zadovoljstvo s potekom in hitrostjo pogajanj z EU. Zunanji ministri nordijskih in baltskih držav so se strinjali, da mora EU do konca leta dokončati reformo evropskih institucij. Danski zunanji minister meni, da je to uresničljiv cilj.
Težave ruskega vesoljskega programa
31. 08. 2000 00.00
Namestnik vodje uprave oblikovanja zveznih vesoljskih programov ruske letalsko-vesoljske agencije Rosaviakosmos Vladimir Umnikov je na 3. mednarodnem letalsko-vesoljskem kongresu v Moskvi izjavil, da bo prihodnje leto iz proračunskih sredstev za celoten ruski vesoljski program namesto 8,376 milijarde rubljev namenjenih vsega 3,497 milijarde rubljev. Stroški Rusije samo za sestavljanje Mednarodne vesoljske postaje (MVP) dosegajo približno tri milijarde rubljev (108,3 milijona dolarjev) letno. Zato se lahko zgodi, da bo Rusija naslednji mesec izjavila, da pri sestavljanju MVP ne bo več zmožna sodelovati kot partner ZDA. Tako se lahko zgodi, da bo Rusija pri MVP sodelovala le še kot poddobavitelj in bo izgubila pravico do uporabe virov MVP. Umnikov je povedal, da je življenski rok 34-ih od 44-ih ruskih poslovnih in znanstvenih satelitov že potekel. Zato so ogroženi sistemi za zveze, televizijo, meteorologijo in raziskovanje naravnih bogastev Rusije. Če bodo morali uporabljati podatke tujih satelitov, bo zanje treba plačati od 350 do 400 milijonov dolarjev letno ali trikrat več kot daje država za celotno vesoljsko dejavnost Rusije. Umnikov je poudaril, da na mednarodnem trgu vesoljskih uslug za Rusijo nastaja podoben položaj. Država razpolaga s 50 odstotki svetovnih industrijsko-proizvodnih zmogljivosti potrebnih za vesoljsko dejavnost, toda po besedah Umnika njena raketno vesoljska panoga na tem trgu sodeluje z manj kot tremi odstotki.
Največje zborovanje voditeljev držav
27. 08. 2000 00.00
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se bo med 6. in 8. septembrom zbrala množica voditeljev in drugih predstavnikov 188 držav članic svetovne organizacije, ki se bo udeležila vrhunskega srečanja tisočletja (Millenium Summit), ki ga pri ZN ponosno imenujejo največje zborovanje voditeljev držav v svetovni zgodovini . Zamisel o vrhu se je porodila generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu, ki je 3. aprila letos objavil svoje "Tisočletno poročilo". V njem je opredelil vprašanja, na katera bodo udeleženci vrha in Generalne skupščine skušali najti odgovore ali pa vsaj nakazati smer reševanja problemov 21. stoletja. Tisočletni vrh bo služil kot neke vrste pregled dosedanjega dela svetovne organizacije od njene ustanovitve leta 1945 in skušal določiti nadaljnje delo.
Ponovno srečanje Arafata in Mubaraka
26. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je danes v Aleksandriji ponovno sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom , je poročala egiptovska tiskovna agencija MENA. To je že njegov peti obisk v Egiptu po neuspešnih julijskih mirovnih pogajanjih z Izraelci v Camp Davidu. Arafat je Mubaraku pojasnil vsebino nedavnih pogovorov s posebnim ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom, z jordanskim kraljem Abdulahom II. in z norveškim ministrom za zunanje zadeve Thorbjoernom Jaglandom. Arafatu in Mubaraku so se kasneje za zaprtimi vrati pridružili še Arafatov svetovalec, palestinski minister za informiranje, palestinski pogajalec v mirovnem procesu, egiptovski premier in glavni Mubarakov svetovalec.
Kmalu kloniranje ljudi?
07. 08. 2000 22.11
Iz Velike Britanije prihaja vznemirljiva novica, da so britanski znanstveniki že začeli izvajati poskuse za kloniranje človeka. Britanski odbor za genetiko zatrjuje, da v tem primeru ne gre za reproduktivno kloniranje, temveč za tako imenovano terapevtsko kloniranje. V tem procesu naj bi znanstveniki proizvajali le tkiva, ki jih potrebujejo za transplantacije pri opeklinah in rakavih obolenjih.
Guenther Grass za vrnitev starega pravopisa
07. 08. 2000 12.51
Nobelov nagrajenec za literaturo, nemški pisatelj Guether Grass se je zavzel za vrnitev k staremu nemškemu pravopisu, rekoč, da je takšna volja večine Nemcev. Grass meni, da vztrajanje pri reformi kljub drugačni želji ljudi ni demokratično. Nov nemški pravopis, o katerem že precej časa tečejo burne razprave, je poenostavil pravila pisanja in ukinil nekatere nelogične izjeme.
Dva mrtva v streljanju na Korziki
07. 08. 2000 11.50
V streljanju na severu Korzike sta umrli dve osebi, ena pa je bila ranjena. Ena od žrtev je nekdanji korziški nacionalistični vodja Jean-Michel Rossi, je sporočila policija.
Zagožen predsednik Enotne slovenske kmečke zveze
07. 08. 2000 11.01
Po ženskih zvezah in mladih sta se na včerajšnjem združitvenem občnem zboru združila v Enotno slovensko kmečko zvezo pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki še kmečka dela nekdanjih SLS in SKD. Za predsednika enotne kmečke zveze je bil izvoljen, dosedanji predsednik SKZ ter predsednik SLS+SKD Franc Zagožen, za častnega predsednika pa Ivan Oman. Z združitvijo Slovenskega kmečkega gibanja pri nekdanji SKD in Slovenske kmečke zveze pri bivši SLS v Enotno slovensko kmečko zvezo, ki združuje prek 30.000 članov, se je po mnenju njenih predstavnikov oblikovala najmočnejša organizacija kmetov v Sloveniji. Delegati so izvolili tudi upravni odbor zveze, v katerem je poleg predsednika, častnega predsednika podpredsednika ter predsednika in podpredsednika programskega sveta še po 15 članov iz nekdanjega kmečkega gibanja in nekdanje kmečke zveze, sprejeli statut zveze ter sporazum o združitvi.
Arafat pri Gadafiju
07. 08. 2000 10.26
Predsednik palestinskih avtonomnih oblasti Jaser Arafat se je včeraj v okviru svoje arabske turneje, na kateri predstavlja stališča Palestincev po neuspelih pogajanjih z Izraelom v Camp Davidu, sestal z libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem. O čem natančno sta govorila Arafat in Gadafi, ni znano, prav tako ni znano, kam je Arafat odpotoval po pogovorih.