rabe
Kaj v koalicijski pogodbi obljublja nastajajoča vlada?
14. 05. 2022 07.41
Kako so si koalicijski partnerji zamislili delo v prihodnji vladi? Kaj bodo glavne prioritete in cilji? Že prihodnje leto pa naj bi bila najnižja zagotovljena pokojnina 700 evrov, minimalna plača pa najmanj 800 evrov neto. Med drugim bi odpravili prekrškovne in kazenske postopke proti posameznikom zaradi kršitev protikoronskih ukrepov. Z meje bi do konca leta odstranili rezilno žico. Premoženje bi obdavčili progresivno, 'lotili' naj bi se tudi normiranih samostojnih podjetnikov. Povečali in posodobili bi floto helikopterjev. Pregledali bi tudi zakonske možnosti, da bi občine lahko omejile rast najemnin stanovanj, ki se oddajajo na trgu.
'Strategija je, da bi Slovenija do leta 2040 postala družba brez tobaka'
13. 05. 2022 15.35
Vlada je v četrtek sprejela strategijo za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2022–2030, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje. Dolgoročna vizija strategije je, da bi do leta 2040 Slovenija postala družba brez tobaka, je na novinarski konferenci poudaril minister za zdravje Janez Poklukar.
Janševa vlada zadnji teden mandata sprejela več (spornih) odločitev
13. 05. 2022 11.26
Zadnji teden mandata je Janševa vlada sprejela številne odločitve, med njimi take, ki so na levici sprožile burne odzive. Tako so v novem koalicijskem trojčku že napovedali, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da prekličejo nakup oklepnikov boxer, prav tako je Janševa vlada postavila več veleposlanikov, zaradi česar je Robert Golob že napovedal sprožitev postopkov za njihovo menjavo.
Ekološko kmetijstvo mrtva črka na papirju? Večina strank brez konkretnih zavez
20. 04. 2022 06.09
Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in uveljavljanje načela dobrobiti živali, je zapisano na straneh slovenskega kmetijskega ministrstva. Odločevalci naj bi se glede na zapisano zavedali pomena ekološkega kmetijstva, a stanje na terenu kaže, da gre še vedno za zgolj mrtve črke na papirju. Stranke smo vprašali, kako bi se soočile s to problematiko. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije si želijo več posluha za ekološko kmetovanje, ki je v Sloveniji slabo izkoriščena priložnost, ki bi pripomogla k naslavljanju tako okoljskih kot zdravstvenih izzivov države. Obljube političnih strank pred volitvami komentirajo z besedami, da je za zdaj veliko navajanja, kaj vse je treba postoriti, konkretnih nalog in zavez pa večinoma žal ni.
Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih in gostinstvu. Kako bi stranke reševale ta izziv?
16. 04. 2022 12.53
Od leta 2014, ko smo v Sloveniji začeli meriti količino odpadne hrane, je vsako leto zavržemo več. Lani smo tako zavrgli okoli 68 kilogramov hrane na prebivalca, kar je kilogram več kot leto poprej. Na kakšen način bi stranke ta trend spremenile in poskrbele, da bi čim manj hrane pristalo med odpadki?
Izziv za politiko: elektrike porabimo vse več, proizvodnja ne dosega potreb
13. 04. 2022 15.00
Številne države uspešno nižajo porabo elektrike, medtem se je ta pri nas od osamosvojitve do leta 2019 povišala za skoraj 30 odstotkov. Po drugi strani pa v zadnjih letih ne proizvedemo dovolj električne energije, da bi pokrili lastne potrebe. Vojna v Ukrajini je še dodatno poudarila pomen energetske učinkovitosti, s katero lahko zmanjšamo odvisnost od uvoza energentov, zmanjšamo izpostavljenost velikim nehanjem cen energije ter nenazadnje ublažimo podnebne spremembe in naredimo sisteme ter družbo bolj odporno. Katere ukrepe torej politične stranke nameravajo sprejeti za hitro zmanjšanje porabe energije?
Kako bi stranke gospodarile z gozdovi: Denar od lesa za pokojnine, posegi v SiDG ...
09. 04. 2022 11.51
Da je gozd naše veliko bogastvo, se politika strinja že nekaj časa, a praksa pravi, da je naše bogastvo vedno znova tudi skušnjava. Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je namreč, po kadrovskih menjavah sodeč, v ospredju vsake vlade. A o kvaliteti upravljanja bi se dalo razpravljati, v oči bodejo že kraje lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, a jih menda nihče ne opazi. Kakšno upravljanje gozdov pa stranke napovedujejo pred volitvami?
Gibanje Svoboda
28. 03. 2022 14.32
Gibanje Svoboda je bilo ustanovljeno kot Stranka Zelenih dejanj (Z.Dej) pod vodstvom nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna, ki je kasneje odstopil. Na januarskem kongresu so stranko preimenovali v Gibanje Svoboda. Na čelo stranke je 26. januarja letos stopil Robert Golob, za podpredsednico stranke so potrdili nekdanjo sodnico Urško Klakočar Zupančič.
'Fitofarmacevtska sredstva uporabljajte le za namene, za katere je uporaba dovoljena'
25. 03. 2022 13.29
Kmetijsko ministrstvo in združenja so ob začetku letošnje sadjarsko-poljedelske sezone vnovič spodbudili k pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Spomnili so na tveganja, ki jih ima lahko nepravilna raba za zdravje ljudi in za okolje, vključno s čebelami in ostalimi opraševalci.
Nova uredba spreminja sistem samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov
24. 03. 2022 15.56
Vlada je izdala uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki prinaša nov obračun omrežnine in dajatev ter ukinja koncept netiranja prevzetih in oddanih količin v omrežje za naprave, ki vstopijo v sistem samooskrbe v letu 2024. Novost je tudi možnost pridobitve naložbene pomoči, so zapisali na vladi.
Čeprav je očem nevidna, je ključna za naš obstoj
22. 03. 2022 09.14
Velika večina tekoče sladke vode na svetu je skrita pred našimi očmi. "Podzemne vode so nevidne, a njihov vpliv je viden povsod," opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Letos je svetovni dan voda namenjen osveščanju o pomenu podzemnih voda in poteka pod sloganom Nevidno naredimo vidno.
Golob: Ponujamo nov družbeni dogovor, ki ne bo nikogar izpustil in bo kljuboval izzivom časa
19. 03. 2022 07.00
V Gibanju Svoboda so predstavili program in kandidate za državnozborske volitve. Predsednik stranke Robert Golob je ob tem poudaril, da ponujajo nov družbeni dogovor, v katerem ne bodo nikogar pustili zadaj in bo kljuboval izzivom časa. Obljublja, da se z ekipo na volitve ne podajajo iz lastne koristi in se bodo "borili za svobodo do zmage".
Priznanja za obrtnike in podjetnike: 'Dokazali, da jih nobena kriza ne more zlomiti'
17. 03. 2022 20.19
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je na Brdu pri Kranju podelila priznanja najboljšim obrtnikom in podjetnikom zadnjih dveh let. Obrtnik leta 2020 je po izboru komisije postal kovinostrugar Matjaž Oven, podjetnik leta 2020 pa Marijan Hertiš iz podjetja Seltron. Priznanje za obrtnika leta 2021 je pripadlo orodnemu kovaču in lesarju Jožetu Krmelju, za podjetnika leta 2021 pa Tomažu in Metki Marovt iz proizvodno-uvoznega podjetja Marovt. Priznanje za najstarejšega obrtnika leta je šlo v roke Jožefu Lakiju iz Velike Polane, ki suho robo izdeluje že od leta 1967.
Dva milijona evrov za projekt slovenske znanstvenice, ki bo razvijala biofilm
17. 03. 2022 13.02
Vodji raziskovalne skupine inštituta InnoRenew CoE in profesorici Univerze na Primorskem Anni Sandak je kot prvi ženski v Sloveniji uspelo pridobiti projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za utrjevanje samostojne raziskovalne kariere. Z dva milijona evrov vrednim projektom bo Sandakova z ekipo razvijala biofilm, ki med drugim ščiti površine biomaterialov, betona, plastike in kovin. Ena od njegovih izjemnih funkcij je naravno samozdravljenje.
Zaradi višjih cen energentov vlada podrobneje opredelila pomoč kmetijstvu
11. 03. 2022 09.17
Vlada je na četrtkovi dopisni seji izdala odlok o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo, s katerim je predpisala podrobnejše pogoje pomoči, pa tudi postopek pridobitve in morebitnega vračila. Nadomestilo naj bi prejelo 56.000 nosilcev kmetijskih gospodarstev in 11.000 čebelarjev.
Mali delničarji uresničili napoved ustavne presoje enega od ukrepov za omilitev visokih cen energentov
10. 03. 2022 12.56
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na Ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.
Lara Topol o komandni sobi NEK ter energetski in jedrski prihodnosti: 'Vsi lahko mirno spite'
06. 03. 2022 07.42
Lara Topol je mlada inženirka, ki v jedrski elektrarni v Krškem dela kot vodilna inštruktorica za usposabljanje obratovalnega osebja elektrarne. Priznava, da zaposleni v komandni sobi jedrske elektrarne v vsakem trenutku čutijo odgovornost, ki jim je zaupana. Med množico lučk in stikal ter kar nekaj zasloni smo se z njo v simulatorju komandne sobe v NEK pogovarjali o pripravljenosti osebja na morebitne izzive, o prihodnosti jedrske energije in o nekaterih napačnih predpostavkah o tej vrsti energije, ki krožijo v družbi. Prepričana je, da prehod v brezogljično družbo brez jedrske energije ni mogoč, razen če smo pripravljeni sprejeti drastične spremembe življenjskega sloga. Razkrila pa je tudi, ali rada gleda filme, ki temeljijo na jedrski nesreči v Černobilu.
V veljavi zakonska podlaga za pomoč ob visokih cenah energentov
05. 03. 2022 09.10
Veljati sta začela zakona o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov za prebivalstvo, gospodarstvo in kmetijstvo. Med drugim prinašata podlago za nižje položnice, izplačilo enkratnega dodatek za okoli 710.000 prebivalcev ter pomoč za gospodarske subjekte, kmetijska gospodarstva in čebelarje. A prvemu zakonu se obeta ustavna presoja.
Iz pornografije preko cepljenja v politiko
27. 02. 2022 07.00
Izkrivljanje resničnosti, laž in manipulacija so postali industrija, izpopolnjena v času epidemije ter preizkušena na cepilcih in proticepilcih, pred volitvami pa poligon za politiko, ideološke spopade in manipulacijo množic. Še pred nekaj leti smo v kontekstu lažnih novic govorili o fotomontažah, algoritmih, farmah trolov in lažnih profilih, zdaj pa so aktualne video manipulacije, 'hekanje' in kraja glasu, ko le še vrhunsko usposobljeni forenziki ločijo ponaredek od izvirnika. Kako torej – zlasti pred volitvami – sploh še ločiti resnico od laži, kako se zaščititi pred manipulacijami?
V GZS nasprotujejo sankcijam proti Rusiji, ki bi škodile evropskim podjetjem
25. 02. 2022 17.06
V gospodarstvu z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v Ukrajini. Podjetja, ki poslujejo z državami na tem območju, so se sestala na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in izrazila pričakovanje, da se ne bodo sprejemale sankcije proti Rusiji, ki bi lahko škodile podjetjem v Evropi. Bojijo se predvsem prekinitve plačilnega sistema Swift.
Nadzorniki odpoklicali generalnega direktorja Gen Energije Novšaka
23. 02. 2022 17.19
Nadzorniki so za tesno zaprtimi vrati predčasno odpoklicali generalnega direktorja družbe Gen Energija Martina Novšaka in na položaj začasno imenovali dosedanjo članico poslovodstva, finančno direktorico Gordano Radanovič. Na njegovo mesto naj bi prišel Blaž Košorok, sicer državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo iz vrst SDS. S tem se nadaljuje kadrovski cunami v energetiki, njegovo imenovanje pa bi pomenilo, da je Janšev najožji krog dobil neposredni nadzor nad ključnim delom slovenske energetike.
DZ potrdil ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov
22. 02. 2022 16.05
Zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov predvideva enkratni dodatek za 710.000 prebivalcev, izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev, tudi etažnih, ter začasno, trimesečno oprostitev plačevanja prispevkov in omrežnin, ki naj bi za okoli 30 odstotkov znižala položnice. Prav tako je DZ z zakonom potrdil pomoč gospodarski in kmetijski dejavnosti, ki vključuje enkratno nepovratno pomoč za podjetja, ki se jim bo strošek energije letos glede na lani povečal za več kot 40 odstotkov, in nadomestilo za kmete v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto rabe. Za novi zakon je glasovalo 46 poslancev, eden je bil proti.
Občutno razširili krog upravičencev do pomoči gospodarstvu zaradi cen energentov
18. 02. 2022 14.25
Odbor DZ za gospodarstvo obravnava predlog zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu. Vlada je z dopolnili, ki jih je sprejela na četrtkovi seji, v parlamentarni postopek pa jih je vložila koalicija, krepko razširila nabor upravičencev do pomoči. To pozdravljajo v gospodarskih združenjih.
Včasih je bil gozd kmetova banka, zaradi podnebnih sprememb le še hranilnik?
17. 02. 2022 06.00
Če so še pred 20 leti v slovenskih gozdovih prevladovali iglavci, je zdaj 55 odstotkov listavcev. Vzrok so ujme in podnebne spremembe, ki bodo sooblikovale naše gozdove tudi v prihodnje. Temu se bo morala prilagoditi lesnopredelovalna industrija, ki zdaj v več kot 80 odstotkih sloni na predelavi iglavcev. Na ministrstvu za gospodarstvo si želijo vlagatelja, ki bi vložil v žago za predelavo listavcev. Sovlagatelje za vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov išče tudi državni SiDG. Na koncu se bomo morali prilagoditi tudi kupci, če bomo še želeli kupovati izdelke iz slovenskega lesa, in pa manjši lastniki gozdov. Včasih je namreč gozd veljal za kmetovo banko, a zdaj se tržno najzanimivejše drevesne vrste umikajo iz nižin.
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00
Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
Absurd – hlodovino izvažamo, uvažamo pa izdelke iz slovenskega lesa
15. 02. 2022 06.00
Čeprav lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zadnja leta doživlja razcvet, še zdaleč nismo tam, kjer bi želeli biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo predelovalno industrijo boljše razvito, pri nas pa še vedno nimamo npr. proizvodnje ivernih plošč. Podjetja morajo polizdelke popolnoma uvažati iz tujine, ti pa so lahko tudi narejeni iz slovenskega lesa, ki smo ga izvozili. Kako naprej, kakšni so načrti?
SAB z volilnim programom, v NSi poudarili pomen dostopnosti javnega zdravstva
14. 02. 2022 18.30
Stranka SAB je predstavila svoj volilni program, s katerim se bodo podali na letošnje državnozborske volitve. Program z naslovom "Naredimo, kar je treba" sloni na štirih stebrih: nujne prioritete, ključni projekti, solidarnost in zelena preobrazba. Obljubljajo stabilizacijo javnih financ, povrnitev pravne države in skrb za upokojence. V stranki NSi so medtem organizirali razpravo o javnem zdravstvu. Sodelujoči so se strinjali, da mora biti javno zdravstvo varno, kakovostno in dostopno, v središču pa mora biti bolnik.
Kmalu digitalni boni in subvencije za tečaje digitalnih veščin?
10. 02. 2022 14.07
Predlog Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti po besedah ministra Marka Borisa Andrijaniča omogoča pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih veščin s pomočjo tečajev, ki jih bo subvencionirala država prek javnih razpisov. Država bo, če bo zakon sprejet, upravičencem podelila tudi digitalne bone za nakup računalniške opreme v višini 150 evrov. V letošnjem letu imajo za vse to na voljo dobrih 31 milijonov evrov.
'Mladi živijo pod pritiskom, da nekaj zamujajo, če niso na tekočem z objavami na internetu'
08. 02. 2022 07.00
Na spletu danes lahko vsakdo objavi skoraj vse, kar mu poželi srce. Eden izmed problematičnih primerov so namensko predelane in grafično spremenjene fotografije in video posnetki, ki predvsem v glavah mladostnikov ustvarjajo lažne podobe idealnega življenja, lepote. Izpostavljenost prirejenim posnetkom, škodljivim spletnim izzivom, neresničnim, zavajajočim informacijam in spletnim prevaram ima slab vpliv na njihovo počutje, duševno zdravje in telesno samopodobo, opozarjajo na Safe.si ob dnevu varne rabe interneta.
'Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa'
04. 02. 2022 06.00
Skoraj vsak peti Slovenec je lastnik gozda, v državi imamo več kot 400.000 gozdnih posesti. Les je prisoten v vsakem slovenskem domu, lesna goriva – drva, peleti, sekanci – so najpogostejši energent za ogrevanje v gospodinjstvih. A v prihodnosti se bo les ob prizadevanjih po zmanjšanju ogljičnega odtisa iz energenta podeželja spremenil v pomemben material za gradnjo. Povpraševanje po lesenih objektih narašča že zdaj, predvsem zaradi hitre gradnje in dobre toplotne izolativnosti, ki dobro kljubuje nestabilnim cenam energentov na trgu.