rajko pirnat
Pirnat: Depolitizacija Policije ni nič drugega kot politizacija v drugo smer
27. 02. 2023 09.00
Zaradi afere o domnevnih političnih pritiskih predsednika vlade na kadrovanje v Policiji že poteka predkazenski postopek, ki ga vodi Policijska uprava Ljubljana. Preiskavo vodi tudi protikorupcijska komisija. Kakšne so lahko posledice, če se potrdi, da je šlo za politične pritiske? Prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete pravi, da če se ugotovi, da je šlo za kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali da so bila celo storjena kazniva dejanja, je to razlog za prenehanje funkcije tistih političnih funkcionarjev, ki so ta dejanja storili.
'Policija ni organ, ki bi izvrševal vladno politiko. To je organ, ki izvršuje zakon'
13. 12. 2022 06.29
Na domnevne politične pritiske na Policijo s strani predsednika vlade Roberta Goloba je opozorila zdaj ministrica v odstopu Tatjana Bobnar. S protestnim odhodom iz stranke Gibanje Svoboda pa je zavzemanje Bobnarjeve proti političnim pritiskom podprla tudi nekdanja podpredsednica stranke Marta Kos. V vladajoči koaliciji še naprej trdijo, da političnih pritiskov na Policijo s strani vlade ni bilo. Dogajanje nam je iz pravnega vidika pomagal razumeti profesor s Pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat.
Novo pismo vladi: 'Ukrajinski odpor je treba podpreti z vsemi sredstvi'
14. 06. 2022 07.33
Na premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon je naslovljeno novo odprto pismo glede politike do Ukrajine, ki ga je podpisalo več znanih osebnosti, med njimi bivši premier in več nekdanjih ministrov. Opozarjajo, da bo mir v Ukrajini mogoče doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, ne pa "münchenskemu" popuščanju, k čemur je po njihovem mnenju pozivalo pismo, ki ga je vlada prejela pretekli teden. Na drugo javno pismo se je že odzvala tudi največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda, ki je poudarila, da je vsako mnenje seveda dobrodošlo, a da se stališča države ne oblikujejo preko javnih pisem, temveč se zunanja politika Slovenije oblikuje v Državnem zboru. Z nobenim od dveh javnih pisem sicer ne soglašajo v celoti.
Golob na poziv k spremembi politike do Rusije: Odločitev ne bom sprejemal sam
13. 06. 2022 19.00
Premier Robert Golob odgovarja nekdanjima predsednikoma Milanu Kučanu in Danilu Türku, ki sta ena izmed podpisnikov odprtega pisma aktualni vladi k spremembi politike Zahoda do Rusije. "Odločitve, ali naj oziroma kako konkretno bo Slovenija spremenila svojo politiko do vojne v Ukrajini, kot jo je zastavil prejšnji predsednik vlade Janez Janša, ne bom sprejemal sam," pravi. Vlada pa je zdaj v obliki že drugega javnega pisma prejela še en poziv, tokrat k vztrajni podpori ukrajinski obrambi. "Iskanje trajnega miru mora izhajati iz neomajnega spoštovanja suverene in demokratično izražene volje ukrajinskega ljudstva," je jasno okoli 50 vidnih podpisnikov slednjega pisma.
Participacija za zdravljenje necepljenih? Pravnika: Ni zakonske podlage
02. 12. 2021 09.43
Po napovedanem obveznem cepljenju v Avstriji in kazni za necepljene starejše v Grčiji tudi strokovna skupina za cepljenje v Sloveniji razmišlja o tem, kako bi spodbudila cepljenje v državi. "Participacija za hospitalizacijo necepljenega, ki potrebuje zdravljenje v bolnišnici, bi bila pravična rešitev," meni Bojana Beović. Pravniki pa že opozarjajo, da za takšen ukrep ni zakonske podlage.
Strokovnjak o spremembah v kazenskem zakoniku: Vračamo se 50 let nazaj
19. 11. 2021 11.21
Državni zbor je s 47 glasovi za in 41 proti sprejel novelo kazenskega zakonika. Največ polemik je sprožila določba, po kateri bodo osumljence kaznivega dejanja "grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim" preganjali po uradni dolžnosti, in ne več na predlog. S tem se po mnenju strokovnjaka Tomaža Časa vračamo v čase pred 50 leti, na tapeti pa bo predvsem Policija, ki bo morala v preverjanje, ali obstajajo ustrezni dokazi, da je res šlo za grožnjo, ki jo je treba kazensko preganjati, vložiti veliko truda. Profesor Miha Šepec pa ob tem opozarja, da je treba razlikovati med grožnjo in kritiko.
Direktorji policijskih uprav in komandirji postaj prejeli sklepe o prenehanju položaja
17. 11. 2021 11.45
V obeh policijskih sindikatih so nam potrdili, da so komandirji policijskih postaj ter direktorji policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot GPU že prejeli sklepe o prenehanju opravljanja dela na teh delovnih mestih. Neuradno naj bi na lokalnem in državnem nivoju že potekali pogovori vladajoče politike z njej naklonjenimi posamezniki, ki bi se zavihteli na vodilne položaje v Policiji.
Petra Grah Lazar čez noč postala direktorica NPU, zaradi nje spremenili celo zakonodajo
15. 11. 2021 18.51
Policija je potrdila naše informacije, da je dosedanja v. d. direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada Petra Grah Lazar imenovana za direktorico NPU. Na položaj je prišla prav s pomočjo nedavno sprejetega zakona o organiziranosti in delu v Policiji, ki omogoča imenovanje vodje NPU brez posebnega razpisnega postopka. Ob tem se tudi odpira vprašanje, kako je Grah Lazarjeva sploh postala direktorica NPU, ko pa je delovno sodišče pritrdilo nezakonito razrešenemu direktorju NPU Darku Muženiču in odločilo, da se postopek izbire kandidata direktorja ne sme nadaljevati. Hkrati pa se z njenim imenovanjem potrjujejo naše napovedi, da se je vlada spreminjanja zakonodaje lotila zato, da bi lahko namesto direktorja NPU zaposlila osebo, ki sicer ne bi izpolnjevala pogojev za delovno mesto.
Pahor kljub vsem razkritjem še vedno podpira Svetliča. Pirnat: Nad njim visi senca dvoma
29. 10. 2021 15.11
Kljub nedavnim razkritjem, povezanim s kandidatom za novega ustavnega sodnika Rokom Svetličem, ki vzbujajo dvom v njegovo primernost za to funkcijo, predsednik Pahor ne namerava umakniti predloga za njegovo kandidaturo. Pravni strokovnjak Rajko Pirnat ocenjuje, da nad Svetličem zdaj visi senca dvoma, kar pa ni ugodno za nekoga, ki se poteguje za tako pomembno pozicijo. Kaj pa pravijo poslanske skupine?
Sindikat policistov o novi zakonodaji: Zloraba Policije do neslutenih razsežnosti
29. 10. 2021 07.00
Novi policijski zakonodaji, ki razburja stroko in zaposlene, se obeta ustavna presoja. Posamezne določbe nove zakonodaje o organiziranosti in delu v Policiji po mnenju policijskih sindikatov predstavljajo grob poseg v pravice iz delovnega razmerja in uvajajo rešitve, ki bodo dopuščale zlorabe Policije do neslutenih razsežnosti, zato napovedujejo, da bodo na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti. Do sprememb zakonodaje je kritičen tudi ustavni pravnik Andraž Teršek: "Lahko rečemo le nov dan, nova zavržna ideja sprevržene oblasti. Tovrstno početje v Sloveniji nima več dna." Opozarja tudi, da grozljiva škoda utegne biti dolgoročno nepopravljiva.
Si je politika dokončno podredila Policijo, še posebej pa NPU?
27. 10. 2021 07.00
Nova zakonodaja o organiziranosti in delu v Policiji, ki so jo poslanci sprejeli prejšnji teden, razburja stroko in zaposlene v Policiji, saj bodo ti še bolj na udaru politike. Nacionalni preiskovalni urad izgublja svojo avtonomnost, za imenovanje direktorja sploh ne bo več potreben javni razpis, spremenjena zakonodaja omogoča celo poseganje politike v predkazenske postopke, politično kadrovanje pa bo lahko doletelo tudi vse direktorje policijskih uprav in komandirje policijskih postaj, opozarjajo naši sogovorniki.
Koga, če sploh, so prepričala Vizjakova pojasnila? 'Manjkajo argumenti'
20. 10. 2021 13.15
"Same trditve niso dovolj, treba je tudi kaj dokazati," o Vizjakovih pojasnilih spornega pogovora s Petanom glede izogibanja plačilu davka pravi pravnik Rajko Pirnat. "Veliko neznank je, a tisto, kar obremenjuje ministra, je njegov glas na posnetku. Zdaj mora bolj jasno povedati, zakaj trdi, da je to lepljenka, bolje utemeljiti, kaj sta se zares pogovarjala, katere izjave so tiste, ki jih nikdar ni dal, in kako to, da je posnetek tak, kot je." V državi z normalno politično kulturo se zdaj sploh ne bi pogovarjali o tem, ker bi taka oseba že odstopila, pa je prepričan predsednik Združenja nadzornikov Slovenije.
Hojs trdi, da je vedel za posnetke prisluhov, Vizjak, da gre za zlepljenko in konstrukt
19. 10. 2021 11.26
Objava posnetkov pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in podjetnikom Bojanom Petanom odpira vrsto neprijetnih vprašanj, tako za vlado kot celotno politiko, saj razkriva zakulisna dogovarjanja političnih in gospodarskih akterjev na račun davkoplačevalcev. Vrstijo se že prvi odzivi. V opoziciji opozarjajo na "dimniški sindrom", medtem ko notranji minister Aleš Hojs poskuša s preusmerjanjem pozornosti na izvor in čas objave posnetkov. Kot pravi, mu je bil posnetek predstavljen že pred časom. Zakaj je torej Hojs o tem molčal? Vizjak pa dvomi v avtentično posnetkov in trdi, da gre za konstrukt oz. "zlepljenko" različnih izjav.
Minister Vizjak podjetniku Petanu predlagal, kako se lahko izogne plačilu davka
18. 10. 2021 18.46
V informativni oddaji 24UR ZVEČER smo objavili posnetke ministra Andreja Vizjaka, ki je znanemu podjetniku Bojanu Petanu v času prve Janševe vlade in t. i. "vojne proti tajkunom" predlagal, kako se izogniti plačilu davka. Obenem pa mu je ponujal sodelovanje države in nadzornega sveta, če bo pristal na njegove pogoje.
Pirnat: Tisti, ki so kazen že plačali, denarja ne morejo terjati nazaj
09. 10. 2021 07.00
Ste bili kaznovani, ker v zaprtem prostoru niste nosili zaščitne maske? Vrhovno sodišče je presodilo, da za izrekanje kazni zaradi nenošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni zakonske podlage. Prepoved nošenja mask se opira na določbo zakona o nalezljivih boleznih, da lahko vlada omeji gibanje prebivalstva, kar pa po mnenju vrhovnega sodišča ni ustrezna zakonska podlaga. Kot pravi predstojnik katedre za upravno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Rajko Pirnat, tisti, ki so kazen že plačali, denarja ne morejo dobiti nazaj.
Bo minister Hojs že kmalu omejil proteste?
03. 10. 2021 18.20
Ker naj bi udeleženci shoda za splav včeraj v prestolnici onemogočili izvedbo shoda proti splavu, je Hojs sporočil, da je čas za deveti člen Zakona o nalogah in pooblastilih Policije. Ta določa, da lahko ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda vlada na predlog notranjega ministra naloži Policiji, da omeji ali prepove gibanje na določenih območjih. Pravnik Rajko Pirnat pravi, da omenjeni člen, kot kaže, doslej še ni bil uporabljen, saj sodne prakse o njem ni. Previdnost pri njegovi uporabi pa po njegovem dokazuje, kako hud poseg v svobodo gibanja in v pravico do zbiranja in združevanja predstavlja.
Štrukelj: Gre za stalno ponavljanje groženj, kaznovanja in ukazovanja
11. 09. 2021 06.00
Vlada razpravlja o tem, da bi v državni upravi lahko delali le cepljeni in preboleli. Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, ki je sicer prepričan, da ta konec tedna omenjeni odlok gotovo ne bo sprejet, meni, da bi šlo v primeru, da bi bil pogoj P in C določen le za državno upravo, lahko za discipliniranje določenih neposlušnih. Branimir Štrukelj, tajnik Sviza, pa je dejal, da gre za stalno ponavljanje groženj, kaznovanja in ukazovanja. "Ne razumem, kako vlada ne razume, da to ne deluje," je dejal.
Pirnat: Za obvezno cepljenje v določenih poklicih ni dobre podlage
10. 09. 2021 06.00
Bi lahko cepljenje res kmalu postalo obvezno za zaposlene v državni upravi, kot je omenil notranji minister Aleš Hojs? Zaostrovanje pogojev je napovedal tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Odgovor na to vprašanje čakajo tudi Američani. Ameriški predsednik Joe Biden naj bi namreč napovedal, da bo zahteval cepljenje za milijone javnih uslužbencev, in o tem izdal celo ukaz. Vodja strokovne skupine Mateja Logar pravi, da bi lahko uveljavitev takega predloga olajšala marsikaj. Pravi strokovnjak za javno upravo Rajko Pirnat pa meni, da za takšen ukrep nimamo dobre podlage.
Ne le javni red in mir, vlada želi spremeniti za politike celo kazenski zakonik
02. 09. 2021 15.33
Kot smo izvedeli na ministrstvu za pravosodje, na predlog odbora za pravosodje in odbora za notranje zadeve pripravljajo spremembo 135. člena kazenskega zakonika, ki se nanaša na grožnje. Po novem bi se primeri groženj zoper najvišje državne funkcionarje in njihove bližnje obravnavali po uradni dolžnosti. To so nam potrdili tudi na pravosodnem ministrstvu.
'Ne ukvarjajte se s pravom, ampak raje poskrbite, da šol ne bo treba spet zapirati'
27. 08. 2021 20.41
Pouk na osnovni šoli Prebold se bo začel po trenutno veljavni zakonodaji, pet dni pred začetkom novega šolskega leta napoveduje ravnatelj Peter Žurej. Med vrsticami in po njegovo torej: brez z vladno uredbo zapovedanega preverjanja pogoja PCT, saj da za to, meni Žurej, ne obstaja nobena zakonska podlaga. A Zakon o nalezljivih boleznih in Zakon o varnosti in zdravju pri delu zagotavljata dovolj dobro zakonsko podlago za uredbo, ki ureja izvajanje hitrega testiranja, meni profesor prava, dr. Rajko Pirnat. Ne pravo, ampak zdrava pamet – tako pa se je na bizarno dogajanje v Preboldu odzval nekdanji ravnatelj Dušan Merc.
Za obvezno testiranje imajo delodajalci dovolj dobro zakonsko podlago
27. 08. 2021 12.13
Približuje se jesen, z njo konec poletnih dopustov in začetek šolskega leta – obenem pa porast okužb ter pričakovani četrti val epidemije. Ob nezadostni precepljenosti prebivalstva je glavni ukrep, s katerim naj bi zamejili širjenje okužb, pogoj PCT. Ta bo med drugim obvezen v nekaterih sektorjih gospodarstva, v vrtcih in šolah, kjer je razburila okrožnica s sporočilom – če zaposleni ne izpolnjujejo PCT-ja, jim grozi celo odpoved. Grožnje o delovnopravnih sankcijah, če ne bodo izpolnjevali pogoja PCT, naj bi dobivali tudi policisti. Zaposleni v gospodarstvu pa se medtem sprašujejo, ali delodajalec od njih lahko zahteva izpolnjevanje pogoja PCT.
Rok za prijavo za glasovanje na domu ali voliščih omnia se izteka
07. 07. 2021 06.20
Pred referendumom o noveli zakona o vodah se izteka rok za prijavo še za nekatere posebne oblike glasovanja. Volivci, ki bi želeli v nedeljo glasovati zunaj kraja stalnega prebivališča ali na domu, lahko to še danes sporočijo okrajni volilni komisiji. Še danes in v četrtek pa lahko volivci svoj glas oddajo tudi predčasno.
Ostri odzivi ob odstopu Kozlovičeve: 'Niti premier ne spoštuje zakonov'
27. 05. 2021 17.21
Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so odstop pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič pospremile z ostro kritiko vlade. Za LMŠ in SD je to dokaz, da so bili očitki v predlogu ustavne obtožbe o imenovanju tožilcev upravičeni. "To je še en korak k temu, da se pravna država pri nas ruši. Niti sam predsednik vlade ne spoštuje zakonov," je dejala poslanka Tina Heferle, EPPO pa je dejal, da lahko začne delovati tudi brez slovenskih evropskih tožilcev, da pa to pomeni, da se bo raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji znižala.
Koalicija pripravila predlog novega razreza v delovnih telesih DZ
12. 05. 2021 18.35
Koalicija je pripravila predlog novega razreza v delovnih telesih DZ, ki vključuje poslance NeP, sta pojasnila vodji poslancev SDS in SMC Danijel Krivec in Gregor Perič. Kdaj bodo o predlogu odločali, še ni znano. O predlogu koalicije za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča pa bo DZ odločal na redni seji, ki se bo začela v ponedeljek.
Namesto prepričevanja ljudi v koristnost mask je vlada raje stavila na represijo
04. 05. 2021 15.16
Po odločitvi Višjega sodišča v Kopru, ki je presodilo, da moški, ki so ga oglobili, ker na javnem kraju ni nosil zaščitne maske, ni storil prekrška, se odpira veliko dilem. Kaj to pomeni za vse izrečene kazni, kakšne bodo pravne in finančne posledice za državo, kaj to pomeni z epidemiološkega vidika? Pravnik Pirnat opozarja, da prepričanje, da lahko vlada nekaj predpisuje z odloki, ne da bi za to imela zakonsko podlago, vodi v erozijo pravnega sistema. Epidemiologinja Kraigherjeva pa izpostavlja predvsem slabo komunikacijo vlade, zaradi katere ni zaupanja v odloke.
Direktor Ukoma večkrat ponovil, da lahko STA dokumentacijo pošlje tudi na vlado
23. 04. 2021 20.27
Dostavljavec pošte se je v preteklih dneh z dokumentacijo, ki jo od STA zahteva Ukom, večkrat sprehodil med agencijo in vlado. Nato pa je slednja le sporočila, naj se jo dostavi na Ukom, češ da je pooblaščeni vladni organ za komunikacijo s Slovensko tiskovno agencijo. "Tako je bilo ob enaki zakonodaji v vseh prejšnjih mandatih in tako bo tudi sedaj in v bodoče," so navedli na uradu ter dodali, da kabinet predsednika vlade ni vmesna poštna postaja. Presenetljivo je direktor Ukoma Uroš Urbanija v preteklosti sicer večkrat ponovil ravno nasprotno. "Ni treba, da jih izroči Ukomu, če misli, da jih pač ne sme nam izročiti. Lahko pa bi jih vladi," je med drugim dejal na decembrski seji Odbora za kulturo.
Ustavno sodišče je začasno zadržalo prepoved javnih shodov
15. 04. 2021 19.10
Ustavni sodniki so začasno zadržali izvajanje vladnega odloka o začasni omejitvi gibanja in prepovedi zbiranja ljudi, v delu, ki se nanaša na prepoved shodov. Vladi so obenem naložili, naj pripravi novo ureditev v sedmih dneh, pri tem pa mora upoštevati pomen shodov za delovanje demokratične države. Shodi do 18. aprila sicer ostajajo prepovedani, je še odločilo Ustavno sodišče RS.
Pirnat: Od polnoči ni več omejitve pri izstopu iz države
09. 04. 2021 09.45
Po tem, ko je ustavno sodišče sprejelo odločitev, da se začasno zadrži odlok, ki omejuje potovanja v države s slabšo epidemiološko sliko, je to natančneje interpretiral pravnik Rajko Pirnat. "Do zdaj so bile določene omejitve, ki pa so s polnočjo prenehale veljati," je razložil. Na ugotovitve sodišča pa se je odzval tudi notranji minister Hojs in jih pospremil z besedami, da so ustavni sodniki nesposobni odločanja ter da bodo zadeve zdaj zaostrili drugače. Zdravstveni minister Poklukar je ob tem pojasnil, da bodo pri prestopu meje veljale enake omejitve kot pred velikonočnim zaprtjem.
Ustavno sodišče zadržalo določbo odloka, ki omejuje potovanja v rdeče države
08. 04. 2021 20.08
Ustavno sodišče je sprejelo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. člena vladnega odloka o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi obvladovanja epidemije covida-19 ter do končne odločitve zadržalo izvrševanje tega člena, ki omejuje potovanja v države na rdečem seznamu. Odločitev je objavljena tudi v uradnem listu.
Pirnat: 'Nezakonito je pisati prekrške zaradi nenošenja mask'
05. 03. 2021 13.35
Ob sproščanju ukrepov na področju izobraževanja je vlada odločila, da bo nošenje mask obvezno tako za srednješolce kot tudi za učitelje in učence od 6. razreda. Ukrep je med nekaterimi starši znova naletel na neodobravanje. Da ukrep glede obveznega nošenja mask nima zakonske podlage, pa opozarja pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat.