raketa
Ariane 5 neuspešna
13. 07. 2001 00.00
Potem, ko se je v četrtek dve minuti pred polnočjo po srednjeevropskem času izstrelitev težke evropske nosilne rakete ariane 5 začela uspešno, sta davi v petek trinajstega evropski in japonski geostacionarni satelit Artemis in BSAT-2b obtičala v prenizki orbiti, ki je zanju povsem neuporabna.
Bo Rusija obnovila polete z Buranom
29. 06. 2001 00.00
Po besedah enega od vodij ruske Raketne in vesoljske družbe Energija Leonida Gruškina je nosilnost "Burana" nekajkrat večja od zahodnih raketoplanov. V orbito lahko ponese približno 100 ton koristnega tovora, izboljšana različica pa 200 ton. Revija poudarja, da na Bajkonurju v hangarjih že potekajo pripravljalna dela.
Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.
Negotovost pred izstrelitvijo Tita
27. 04. 2001 00.00
Pred za v soboto načrtovano izstrelitvijo prvega vesoljskega turista Dennisa Tita je zaradi težav z računalniki na ameriškem delu Mednarodne vesoljske postaje (MVP) še nekaj negotovosti. Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour bi lahko ostal s postajo združen dan ali dva dlje kot je bilo načrtovano, po novejših podatkih pa se to morda ne bo zgodilo. Po poročanju zahodnih medijev se datum izstrelitve ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-32 zato lahko še spremeni, a ruski viri menijo drugače.
Prva izstrelitev nosilne rakete v Indiji
18. 04. 2001 00.00
Iz indijskega vesoljskega centra Sriharikota na jugovzhodu države so danes po prvem neuspelem poskusu 28. marca tokrat uspešno v vesolje izstrelili prvo indijsko nosilno raketo GSLV-D1. "To je najpomembnejši trenutek mojega življenja in 30-letnih sanj indijske kozmonavtike," je ob tem dejal vodja indijske organizacije za raziskovanje vesolja ISRO Krišnasvami Kasturirgan.
Izstrelitev nove indijske rakete spodletela
28. 03. 2001 00.00
Na indijskem vesoljskem izstrelišču Sriharikota kakih 100 kilometrov od Madrasa so ob 12.15 popoldne po srednjeevropskem času nameravali prvikrat izstreliti novo močno indijsko tristopenjsko nosilno raketo GSLV-D1. Raketa, visoka 49 metrov in težka 401 tono bi morala v močno eliptično orbito z odzemljem 36.000 in prizemljem 180 kilometrov utiriti poskusni indijski telekomunikacijski satelit G-Sat 1 z maso 1540 kilogramov. Do izstrelitve ni prišlo, ker so po prvih vesteh ob raketi, ki je bila že pripravljena na izstrelitev, tik pred nameravanim vzletom opazili plamene. Zato so motorje v zadnjem trenutku, ko je kazalo, da raketa že vzleta, ugasnili. Eden od raketnih motorjev je domnevno nepričakovano zagorel. Vzroke za težave preiskujejo. Kdaj bo nov poskus izstrelitve ni znano.
Spodletel poskus lansiranja komercialnega satelita
28. 03. 2001 00.00
Indiji je danes spodletel prvi poskus lansiranja eksperimentalnega komercialnega satelita. Lansiranje satelita GSAT-1 v geostacionarno orbito so morali odpovedati zaradi požara na raketi GSLV, s katero naj bi lansirali satelit. Kontrolno središče na izstrelišču Sriharikota v zvezni državi Andhra Pradesh je sporočilo, da so nekaj sekund po začetku postopka izstrelitve ob 11. uri in 17 minut po srednjeevropskem času izstrelitev rakete ustavili zaradi požara na raketi.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Vozovnici za polet v vesolje
05. 03. 2001 00.00
Zakonski par z Gibraltarja, ki je želel ostati neimenovan, je za 367.000 dolarjev (približno 84,5 milijona SIT) kupil dve vozovnici za polet z britansko zasebno raketo Thunderbird v vesolje, je poročal britanski radio BBC.
Titan 4B s satelitom Milstar 2-F1 le poletel
28. 02. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral so po številnih preložitvah zaradi tehničnih razlogov sinoči ob 22.20 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 40 le izstrelili 940 ton težko in 455 milijonov dolarjev vredno ameriško dvostopenjsko nosilno raketo titan 4B. Dve minuti in 45 sekund kasneje sta dogoreli in odpadli štartni raketi na trdno gorivo. Dodatna raketna stopnja centaur bo po koncu tretjega vžiga predvidoma šest ur, 34 minut in 49 sekund po izstrelitvi utirila 800 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški telekomunikacijski satelit 2-F2 z maso 4,5 tone, ki bo imel stalen položaj nad 90. stopinjo zahodne zemljepisne dolžine nad ekvatorjem.
ZDA želijo pojasnilo
22. 02. 2001 00.00
ZDA so zaprosile Kitajsko, naj pojasni poročila o telekomunikacijskih projektih, ki jih Kitajska izvaja v Iraku. Ameriški časnik New York Times je namreč v sredo objavil trditve neimenovanih zaupnih virov iz ameriških obveščevalnih in obrambnih krogov, ki naj bi imeli zanesljive podatke o tem, da je Kitajska kršila embargo Združenih narodov in Iraku prodajala tehnologijo, s pomočjo katere je ta izpopolnil radarske sisteme. Zaradi teh posodobitev naj bi minuli teden prišlo do ameriško-britanskega bombardiranja, saj naj bi Iračani v zadnjem času vse natančneje merili na zavezniška letala.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Progres M1-5 izstreljen
24. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 5.28 in 42 sekund po srednjeevropskem času uspešno izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz U. Raketa je slabih devet minut kasneje v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5.
Težave z Mirom še niso končane
19. 01. 2001 00.00
Ruske orbitalne znanstvene postaje Mir še vedno ne morejo usmerjati. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so davi v glavni računalnik postaje naložili program za stabilizacijo postaje. Za izpolnitev te naloge je potrebno veliko električne energije, ki je na Miru ni dovolj. Usmerjanje Mira je nujno, da bi se z njim lahko združilo samodejno vesoljsko plovilo, ki ga bo predvidoma v začetku marca iztirilo.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Izstreljena "milenijska" raketa
31. 12. 2000 00.00
Člani Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane so na Ljubljanskem barju v počastitev začetka novega tisočletja danes uspešno izstrelili 145 centimetrov dolgo in 4,5 kilograma težko amatersko raketo, največjo slovensko letečo maketo prave rakete.
Raketa ranila sodnico
22. 12. 2000 00.00
Tekma francoskega nogometnega prvenstva med Racing Strasbourgom in Metzom je bila sinoči prekinjena, ker je pomožno sodnico na tekmi v glavo zadela raketa.
Izstrelitev ariane 44P ponovno preložili
12. 12. 2000 00.00
Družba Arianespace je sporočila, da so izstrelitev evropske nosilne rakete ariane 44P, ki bi morala poleteti danes ob 23.04 po srednjeevropskem času, zaradi dopolnilnih preverjanj satelita Eurasiasat-1 preložili.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
Izstrelitev ariane 44P preložili
08. 12. 2000 00.00
Družba Arianespace je sporočila, da so izstrelitev evropske nosilne rakete ariane 44P, ki bi morala poleteti drevi ob 23.03 po srednjeevropskem času, zaradi dopolnilnih preverjanj opreme rakete preložili za nekaj dni. V tem času bo raketa ostala v premičnem servisnem stolpu. Nov datum izstrelitve bodo sporočili po koncu dopolnilnih del.
Atlas utiril ameriški vojaški satelit
20. 10. 2000 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 2.40 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 36-A po nekaj preložitvah z več kot enourno zamudo izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2A z dodatno pospeševalno stopnjo centaur. Pet minut kasneje se je centaur ločil od atlasa 2A, še 22 minut kasneje pa je Centaur po dveh vžigih motorja v orbito okoli Zemlje utiril 200 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški komunikacijski satelit Defense Satellite Communications System B11 (DSCS B11).
MI6 tarča terorističnega napada
21. 09. 2000 00.00
Sinoči okoli 10. ure zvečer, je bil sedež britanske tajne obveščevalne službe MI6 v
Tretji polet delte-3 uspel
23. 08. 2000 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 13.05 in 33 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 17-B izstrelili novo ameriško raketo srednje moči delta-3, ki je predvidoma 36 minut in 18,5 sekunde kasneje v orbito okoli Zemlje utirila simuliran koristni tovor, cilinder z maso 4300 kilogramov. Zaradi tehnične težave črpalke za vodik v drugi stopnji so izstrelitev izvedli z več kot petminutno zamudo.
Odslej neomejeno število izstrelitev
17. 07. 2000 08.43
Rusija in ZDA so se dogovorile o ukinitvi kvot, s katerimi so nadzirali število ameriških poslovnih satelitov, izstreljenih z uporabo ruskih nosilnih raket, je sporočila Ruska vesoljska agencija. Po dosedanjem dogovoru, ki bo potekel 31. decembra, ameriške družbe z ruskimi raketami ne smejo utiriti več kot 20 satelitov letno. Obe strani sta se med posvetovanji pred več tedni dogovorili, da sporazuma ne bosta obnovili in da bosta s sporočilom o spremembi počakali do izstrelitve ruskega modula Zvezda, ki so ga uspešno utirili v sredo. Kvote so vpeljali leta 1993 zaradi ameriške zaskrbljenosti, da bo Rusija ponudila utirjanje satelitov v orbito po cenah nižjih od tržnih, toda povpraševanje po poslovnih izstrelitvah je raslo in ruska nosilna raketa proton-K se je izkazala za eno najzanesljivejših na svetu. Rusija prejme za vsako izstrelitev s protonom-K približno 70 milijonov dolarjev, kar je v mejah tržnih cen.
Izstrelili satelita cluster-2
16. 07. 2000 15.01
Danes ob 14.40 po srednjeevropskem času so izstrelili sojuza U, ki ima dodatno stopnjo vrste fregat. Raketa je s seboj ponesla satelita, ki naj so ju utirili in imata oznako FM6 in FM7. Z enako raketo nameravajo 9. avgusta utiriti naslednji par takšnih satelitov.
Neuspeh preizkusa protiraketne obrambe
09. 07. 2000 09.52
Prestrezna raketa, ki so jo včeraj izstrelili z otoka Kwajalein v Tihem oceanu, nad morjem ni zadela rakete srednjega dosega, ki so jo 20 minut prej izstrelili iz vojaškega oporišča Vandenberg v zvezni državi Kalifornija.
Ruska raketa utirila satelit
29. 06. 2000 11.50
Na ruskem kozmodromu Pleseck v Arhangelski pokrajini na severu evropskega dela Rusije so popoldne izstrelili lahko dvostopenjsko rusko nosilno raketo kosmos-3M, ki je v orbito utirila ruski satelit vrste nadežda (upanje), mali britanski satelit SNAP-1 in mali kitajski satelit Tsinghua-1, je poročal ruski Radio Rossiji, ki se sklicuje na rusko tiskovno agencijo RIA Novosti.
Nova tehnologija za polet na Mars
15. 06. 2000 21.21
Johnsonovo vesoljsko središče (JSC) v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas in družba MSE Technology Applications iz mesta Butte v Montani sta podpisala sporazum o skupnem razvoju nove raketne tehnologije, ki naj bi čas potreben za potovanje do Marsa za več kot polovico skrajšala.
Umrl Raketa Richard
28. 05. 2000 18.32
V 78. letu starosti je v Montrealu za rakom umrl bivši legendarni kanadski hokejist, Maurice ''Raketa'' Richard. Richard je bil prvi hokejist v severnoameriški hokejski ligi NHL, ki je v eni sezoni dosegel več kot 50 zadetkov (1944/1945).