raketoplana
Odštevanje za Endeavour
17. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi se je opolnoči po srednjeevropskem času začelo odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour z izstrelitvene rampe 39A. Izstrelitev bo predvidoma v četrtek ob 20.41 po srednjeevropskem času.
Vesoljske pasti v Zvezdnem mestu
11. 04. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljov, ki sta v sestavi prve dolgotrajne odprave na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) delala štiri mesece in pol, sta se nedavno iz ZDA vrnila v Moskvo. Predstavnica Centra za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi Irina Sokolova je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo danes sporočila, da je Gidzenko iz ZDA prinesel tudi naslovno stran slovenske knjige Vesoljske pasti. Sokolova dodaja, da je bila naslovnica v vesolju s prvo posadko MVP in da jo bo Gidzenko izročil avtorju knjige Vojku Kogeju.
Prva posadka se je vrnila na Zemljo
21. 03. 2001 00.00
Po 12 dneh, 19 urah, 49 minutah in 32 sekundah se je z odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) danes vrnil ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Discovery se je s poldrugo uro zamude ob 8.31 in 41 sekund po srednjeevropskem času dotaknil 15. pristajalne steze v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi. Med odpravo STS-102 je ameriško vesoljsko plovilo omogočilo prvo zamenjavo stalne posadke postaje in dostavilo znanstveno opremo za ameriški modul Destiny. Z Discoveryjem se je po 141 dneh bivanja v vesolju vrnila prva posadka MVP, ki je na postaji delala 138 dni. Polet raketoplana je trajal dan dlje kot so načrtovali.
NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.
Discovery se je poslovil od MVP
19. 03. 2001 00.00
Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.
Modul Leonardo prestavili v Discovery
18. 03. 2001 00.00
Z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) so s pomočjo mehanične roke vesoljskega raketoplana Discovery odstranili v Italiji izdelan tovorni modul Leonardo in ga po po slabi uri in pol popoldne po srednjeevropskem času pritrdili v tovorni odsek raketoplana. Prestavitev modula so zaradi težav z računalniki raketoplana izvedli pet ur kasneje kot so načrtovali.
Polet Discoveryja podaljšan
16. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo polet vesoljskega raketoplana Discovery podaljšala za en dan. Za podaljšanje poleta so se odločili zato, ker bo zlaganje dobre tone odslužene opreme in smeti z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) v tovorni modul Leonardo trajalo dlje kot so načrtovali.
Uspešen drugi vesoljski sprehod na MVP
14. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) so danes uspešno izvedli drugega od dveh vesoljskih sprehodov načrtovanih v času enotedenskega obiska ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery. Ameriška astronavta Andrew Thomas in Paul Richards sta med šest ur in 21 minut dolgim sprehodom namestila ploščad za nadomestne dele postaje, pritrdila nanjo nadomestno črpalko za amoniak, ki bo pripravljena za primer, da bi jo potrebovale prihodnje posadke in povezala več kablov za upravljanje kanadske mehanične roke, ki jo bodo dostavili prihodnji mesec. Tako sta dokončala delo, ki ga med ponedeljkovim rekordno dolgim sprehodom, trajal je osem ur in 56 minut, nista upela opraviti vesoljska "sprehajalca" James Voss in Suzan Helms.
Vesoljski sprehod na MVP
11. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP), se je davi ob 6.12 po srednjeevropskem času iz ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery začel prvi od dveh vesoljskih sprehodov v času enotedenskega obiska raketoplana. Vesoljec James Voss in vesoljka Susan Helms bosta pomagala premestiti povezovalni tunel PMA-3 (Pressurized Mating Adapter) in namestila opremo za kanadsko mehanično roko. Tunel bodo s pomočjo mehanične roke raketoplana premestili s spodnjega na levo združevalno mesto modula Unity. Sprehod bo trajal predvidoma dobrih sedem ur.
Discovery se je združil z MVP
10. 03. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.
Discovery na poti proti MVP
08. 03. 2001 00.00
Po uspešnem utirjenju v orbito okoli Zemlje približno ob 11.52 po srednjeevropskem času, je ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na poti proti Mednarodni vesoljski postaji s katero se bo združil predvidoma v soboto zjutraj ob 6.32 po srednjeevropskem času.
Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.
Odštevanje pred izstrelitvijo Discoveryja
05. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16. uri po srednjeevropskem času začelo tridnevno odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) prepeljal sedemčlansko ameriško-rusko posadko vesoljcev. V Discoveryju bodo trije vesoljci, ki bodo zamenjali sedanjo posadko na MVP.
Ustavili gradnjo novega vesoljskega plovila
04. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je po petletnih raziskavah in razvoju, ki je stal skupno 1,3 milijarde dolarjev, ustavila gradnjo 21 metrov dolgega enostopenjskega samodejnega vesoljskega plovila X-33, predvidoma naslednika vesoljskega raketoplana, ki bi bil za razliko od sedanjih vesoljskih raketoplanov v celoti večkrat uporabljiv. Tako bodo sedanji do dve desetletji stari raketoplani letali vse do leta 2015. NASA je svojo odločitev utemeljila s tehničnimi težavami, visokimi stroški in propadom pričakovanega tržišča izstrelitev.
Prvi telefonski klic iz vesolja
24. 02. 2001 00.00
V času nedavne odprave ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil prvi znanstveni modul Destiny, je prišlo do še enega zgodovinskega dogodka, ki pa v uradnem programu odprave ni bil predviden. Astronavtka Marsha Ivins je 10. februarja prvikrat v zgodovini človeštva neposredno iz vesoljskega plovila dvakrat telefonirala na Zemljo.
Atlantis pristal v Kaliforniji
20. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Stoti ameriški vesoljski sprehod
15. 02. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) poteka zadnji od treh vesoljskih sprehodov med enotedenskim obiskom ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je postaji dostavil ameriški znanstveni modul Destiny. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da gre za 100. ameriški vesoljski sprehod doslej.
Destiny združen z MVP
11. 02. 2001 00.00
Ameriški znanstveni modul Destiny so v soboto ob 20.12 po srednjeevropskem času uspešno združili z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Ameriška vesoljka Marsha Ivins je iz kabine Atlantisa upravljala mehanično roko, s katero je počasi in previdno iz tovornega odseka raketoplana dvignila novi modul in ga prenesla do modula Unity, ki je del postaje. Vesoljki sta pomagala astronavta Thomas Jones in Bob Curbeam, ki sta v soboto ob 16.50 po srednjeevropskem času izstopila iz Atlantisa. Sedem ur in 34 minut dolg sprehod sta zaključila 24 minut po polnoči.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
Atlas utiril ameriški vojaški satelit
20. 10. 2000 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 2.40 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 36-A po nekaj preložitvah z več kot enourno zamudo izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2A z dodatno pospeševalno stopnjo centaur. Pet minut kasneje se je centaur ločil od atlasa 2A, še 22 minut kasneje pa je Centaur po dveh vžigih motorja v orbito okoli Zemlje utiril 200 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški komunikacijski satelit Defense Satellite Communications System B11 (DSCS B11).
Združitev Discoveryja z Mednarodno vesoljsko postajo <BR>
12. 10. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je kljub od včeraj okvarjeni glavni telekomunikacijsko-radarski anteni, ki je še niso uspeli popraviti, včeraj ob napovedanem času nekaj sto kilometrov nad Ukrajino uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Do združitve je prišlo v času, ko je bila MVP v območju nadzora ruskih zemeljskih postaj.
Zamuda lahko ogrozi polet Sojuza
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so kljub napovedi močnega vetra zunanji rezervoar za gorivo vesoljskega raketoplana Discovery danes začeli polniti s tekočim kisikom in tekočim vodikom. Raketoplan nameravajo izstrelili nocoj ob 1.40 po srednjeevropskem času.
Izstrelitev ponovno preložili
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so tretjič doslej preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral davi ob 1.40 po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi tehničnega razloga. Nov poskus izstrelitve bo jutri zjutraj po srednjeevropskem času.
Izstrelitev Discoveryja znova preložili
10. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru so danes znova preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral jutri ob 2:05 zjutraj po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi premočnega vetra na vesoljskem izstrelišču. Nov poskus izstrelitve bo v sredo zjutraj po srednjeevropskem času.
Vesoljci v vlogi električarjev
14. 09. 2000 00.00
Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Postaja še vedno nima imena
27. 07. 2000 13.07
Po sredini uspešni združitvi Mednarodne vesoljske postaje (MVP) z ruskim servisnim modulom Zvezda se bo v zvezi s postajo, ki kljub nedavnim obljubam še vedno nima imena, do konca leta odvijala povečana dejavnost, predvsem Rusije in ZDA.