ramovš
Festival Brežice '99
17. 07. 1999 11.51
V Brežicah se bo drevi začel poletni festival, ki ga letos tretjič prireja Zavod Ars Ramovš v sodelovanju s Posavskim muzejem, brežiško, krško, novomeško in litijsko občino ter več lokalnimi ustanovami. Do 31. julija se bo zvrstilo ducat koncertov skupno 13 zasedb, ki vse prihajajo iz tujine in bodo v Sloveniji nastopile izključno na tem festivalu. Gre za vrhunske izvajalce stare glasbe.
Volilna skupščina SAZU - kandidat za predsednika dr. France Bernik
06. 05. 1999 17.58
V Ljubljani se je dopoldne začela volilna skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na skupščini bodo izbrali novega predsednika, oba podpredsednika ter tri člane predsedstva. Kandidat za predsednika SAZU je njen dosedanji predsednik dr. France Bernik.
Večer AFS France Marolt - Ljubezen v slovenskem ljudskem plesu
17. 04. 1999 09.10
Za večer Akademske folklorne skupine France Marolt, ki bo drevi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, so Maroltovci s sodelavci izbrali niz plesov, ki še posebej pričajo o ljubezenskem značaju slovenskega ljudskega plesa. Zaplesali bodo skupno deset plesov oz. plesnih venčkov iz skoraj vseh območij Slovenije, od Zgornjega Posočja in Gorenjske do Dolenjske, Bele krajine, Štajerske in Prekmurja. Manjkali ne bodo niti plesi iz Razkrižja in Porabja.
Umrl slovenski skladatelj in akademik Primož Ramovš
11. 01. 1999 11.49
V 78. letu je v Ljubljani umrl slovenski skladatelj in akademik Primož Ramovš, eden najpomembnejših slovenskih skladateljev in glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja. Rodil se je 20. marca 1921 v Ljubljani, kjer je živel in delal vse življenje. Na državnem konzervatoriju in glasbeni akademiji v Ljubljani (v razredu prof. Slavka Ostrca) je diplomiral leta 1941 in se do leta 1943 izpopolnjeval iz kompozicije v Sieni in Rimu. Ustvarjalno se je najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku 60. let sprejel najnovejša glasbena iskanja. Ramovš je za svoj obsežen in kakovosten opus prejel več priznanj in nagrad, med njimi Prešernovo nagrado in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev. Od leta 1977 je bil častni član SAZU. Leta 1988 je bil imenovan za častnega člana Slovenske filharmonije.