rast cen
Letno poročilo Banke Slovenije potrjeno
08. 05. 2001 00.00
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je na današnji seji potrdil letno poročilo Banke Slovenije za leto 2000 ter finančni načrt za letos. Banka Slovenije je v preteklem letu zabeležila 36,1 milijarde tolarjev prihodkov in 22,9 milijarde tolarjev odhodkov, od skupno 45,4 milijarde tolarjev dobička pa se bo v državni proračun steklo 3,3 milijarde tolarjev . Sicer pa so bolj kot letno poročilo zanimiva gospodarska gibanja v tem letu, je ob predstavitvi letnega poročila članom odbora menil guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Opozoril je na rast cen ter na nenadzorovano gibanje plač v javnem sektorju, medtem ko so nekateri drugi kazalci izredno spodbudni, med njimi gospodarska rast, industrijska proizvodnja, izvoz in zaposlenost. Centralna banka letos načrtuje 9,7 milijarde tolarjev dobička.
Evropska banka optimistična
02. 05. 2001 00.00
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg je v letnem poročilu banke za leto 2000 izrazil optimizem glede napovedi o gospodarski rasti v državah, ki so uvedle evro. Gospodarska rast na tem območju je lani dosegla 3,4 odstotka. Podpredsednik ECB Christian Noyer pa je pred gospodarsko-monetarno komisijo Evropskega parlamenta zatrdil, da obrestne mere v Evropi niso na "zgodovinsko visoki ravni". Obenem je zatrdil, da bo gospodarska rast na območju evra leta 2001 in 2002 približno enaka kot leta 2000 (3,4-odstotna). V svojih zadnjih napovedih Evropska komisija omenja 2,8-odstotno rast leta 2001 in 2,9-odstotno rast leta 2002. Podpredsednik ECB še ocenjuje, da bo stopnja inflacije leta 2002 in 2003 manj kot 2-odstotna.
Nestle povečal prodajo
26. 04. 2001 00.00
Švicarsko podjetje Nestle, ki je največji svetovni proizvajalec prehrambenih izdelkov, je napovedal rekordne rezultate ob koncu poslovnega leta 2001. V prvem četrtletju letošnjega leta je dosegel 4,5-odstotno povečanje prodaje, ki tako znaša 11,36 milijarde dolarjev. Nestle je na dobri poti, da zabeleži vnovič rekordno leto v poslovanju, kot ga je dosegel že lani.
Za prost pretok delovne sile
25. 04. 2001 00.00
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je evropskemu komisarju za širitev Günterju Verheugnu izročil posebno pismo, v katerem Slovenija poziva vse članice Unije in komisijo v Bruslju naj ne omeji dostopa slovenskih delavcev na evropski trg. Sicer pa je sestanek skupnega odbora slovenskega in evropskega parlamenta, ki dvakrat letno obravnava odprta vprašanja o vključevanja, minil v optimističnem tonu.
Swisscom zadovoljen s poslovnimi dosežki
10. 04. 2001 00.00
Švicarska telekomunikacijska družba Swisscom je lani zabeležila 1,86 milijarde dolarjev čistega dobička, medtem ko je ta leta 1999 znašal 1,4 milijarde dolarjev. Swisscom je torej dobiček v omenjenem primerjalnem obdobju povečal za 32,2 odstotka kljub temu, da se je dobiček iz poslovanja družbe zmanjšal za 26,2 odstotka na 1,06 milijarde dolarjev.
Usklajevanje zakona o telekomunikacijah
04. 04. 2001 00.00
Poslanska skupina SLS+SKD je po besedah njenega vodje Janeza Podobnika koalicijskim partnerjem predlagala usklajevanje o predlogu zakona o telekomunikacijah, ki čaka na tretje parlamentarno branje. Koalicijske partnerice naj bi se tako v petek pogovarjale zlasti o vprašanju oblikovanja cen telekomunikacijskih storitev in investicijskih vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, zlasti na podeželju. Podobnik pa se je na novinarski konferenci dotaknil tudi strokovnega mnenja sekretariata DZ za zakonodajo in pravne zadeve k predlogu poslovnika državnega zbora. "Kot predlagatelji sprememb poslovnika moramo te opombe in pomisleke, ki so predstavljeni na kar 19 straneh, pozorno preučiti," je poudaril in napovedal, da bodo do aprilske seje DZ našli ustrezne rešitve.
Bencin dražji, dizel cenejši
03. 04. 2001 00.00
Motorni bencini so se danes na domačih servisih podražili v povprečju za več kot dva odstotka, v tolarjih pa je to od 3,70 do 3,90 tolarja pri litru več. Pocenilo se je plinsko olje D2, in sicer za 1,4 odstotka oz. 2,10 tolarja na 144,50 tolarja za liter, medtem ko je cena za liter ekstra lahkega kurilnega olja tokrat ostala nespremenjena na 84,90 tolarja.
Arhar ob odhodu kritično
29. 03. 2001 00.00
Guverner Banke Slovenije v odhajanju France Arhar je imel v sredo še zadnjo novinarsko konferenco kot guverner Banke Slovenije. Arhar, ki je bil znan po tem, da je interese družbe vedno postavljal pred interese posameznikov, je poudaril, kako pomembno je, da centralna banka tudi v prihodnje ostane neodvisna. Opozoril pa je tudi na veliko odgovornost, ki jo ima poleg guvernerja tudi vlada, ki mora zagotoviti nadaljno denarno in gospodarsko stabilnost. Ob tem je opozoril na previsoko stopnjo inflacije, ki jo bo mogoče znižati le ob sodelovanju vseh treh politik - denarne, dohodkovne in fiskalne.
Tudi Greenspan za zmanjševanje davkov
03. 03. 2001 00.00
Predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan je na petkovem zaslišanju pred odborom za proračun predstavniškega doma kongresa ponovno zatrdil, da je po njegovem mnenju denarja dovolj za zmanjševanje davkov in odplačevanje nacionalnega dolga. Greenspan je s tem znova razveselil republikance predsednika Georga Busha, ki zagovarjajo obsežno zmanjševanje davkov, in znova razočaral demokrate, ki Bushev davčni načrt razglašajo za neodgovornega. Greenspan je moral tokrat poslušati kritike, da je njegova politika zviševanja obrestnih mer lani in predlani morda prispevala k sedanjemu gospodarskemu zastoju.
Pošta Slovenije lani poslovala bolje od načrtov
23. 02. 2001 00.00
Rezultati poslovanja Pošte Slovenije so bili lani boljši od načrtovanih, saj je podjetje imelo skoraj za polovico manjšo izgubo od načrtovane, je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica uprave Pošte Slovenije Marija Ribič. Po njenih besedah je izguba v poslovanju v višini 340 milijonov tolarjev izključno posledica izvajanja monopolne dejavnosti prenosa pisem in dopisnic v notranjem prometu, za katero cene določa vlada. Pri komercialnih storitvah pa so slovenski poštarji lani ustvarili približno 2,5 milijarde tolarjev dobička.
Porast brezposelnosti na Madžarskem
15. 02. 2001 00.00
Januarja je bilo na Madžarskem v primerjavi z mesecem prej 24.292 več brezposelnih oseb. Tako se je skupno število iskalcev zaposlitve januarja povzpelo na 396.701 oseb. Prav tako je bila januarja letos precej višja mesečna inflacija, saj je znašala 1,5 odstotka, medtem ko je decembra lani znašala 0,3 odstotka. Sicer pa so lani na Madžarskem zabeležili 10,1-odstotno rast cen.
Electrolux nezadovoljen z rezultati
10. 02. 2001 00.00
Švedski proizvajalec gospodinjskih aparatov Electrolux je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležil 11-odstotni upad dobička in je že objavil, da namerava letos odpustiti 2000 delavcev. K omenjenemu upadu dobička naj bi največ prispevale visoke cene materialov ter pritiski na zniževanje cen izdelkov.
Gorenjska banka lani poslovala uspešno
06. 02. 2001 00.00
Gorenjska banka je v minulem letu poslovala uspešno, saj je, kljub zaostrenim konkurenčnim razmeram ob zniževanju obrestnih marž in cen drugih bančnih storitev, dosegla zastavljene cilje. Bilančna vsota banke se je povečala za 22 odstotkov na 159 milijard tolarjev, s čemer Gorenjska banka ohranja sedmo mesto v slovenskem bančnem prostoru, bruto dobiček banke pa se je zvišal za 10,6 odstotka na 2,2 milijarde tolarjev. Donos na kapital pred obdavčitvijo znaša nekaj čez 10 odstotkov, kapitalska ustreznost banke pa je 23?odstotna in je precej nad predpisano.
Manjša gospodarska rast Madžarske
30. 01. 2001 00.00
Madžarska naj bi letos po napovedih ekonomskega inštituta GKI in banke ABN-AMRO zabeležila manjšo gospodarsko rast kot v minulem letu. Gospodarska rast naj bi se tako spustila z lanskih 5,5 odstotka na pet odstotkov, obseg industrijske proizvodnje pa naj bi letos zabeležil 12-odstotno rast, medtem ko je lani zabeležil 18-odstotno rast.
Rast tečajev prestavljena
18. 01. 2001 00.00
Kot kaže se na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev počasi krepi bojazen, da bi se ponovil črni scenarij izpred leta dni, ko je Slovenski borzni indeks približno ob istem času kot letos dosegel vrh, nato pa se je trend obrnil in prinesel padec. Seveda kljub bojazni večina investitorjev upa, da se zgodovina ne bo ponovila.
Višji otroški dodatki
16. 01. 2001 00.00
Otroški dodatki so se zaradi uskladitve rasti cen življenjskih potrebščin dvignili za pet odstotkov. Najvišji dodatek za prvega otroka tako znaša dobrih 17 tisoč tolarjev, za drugega 19 tisoč, za tretjega pa nekaj več kot 21 tisoč tolarjev. Višji bodo tudi najnižji otroški dodatki, in sicer za prvega otroka dobrih tri tisoč, za drugega nekaj več kot štiri tisoč, za tretjega pa dobrih pet tisoč tolarjev. Prvi višji otroški dodatki bodo tako izplačani v februarju.
Spor glede politike plač
09. 01. 2001 00.00
Spor glede politike plač se vedno bolj zapleta. Danes so se v bran šolskemu sindikatu postavili še drugi sindikati, ki poudarjajo, da so razmere na področju politike plač nevzdržne. Posebej pa so presenečeni nad samovoljo vlade in državnega zbora, ki sta brez dogovora med socialnimi partnerji iz indeksa rasti cen življenjskih potrebščin izločila tobak in alkohol.
OPEC za zmanjšanje proizvodnje nafte
06. 01. 2001 00.00
Iran, tretji največji proizvajalec nafte, je napovedal, da se bo Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) na svojem rednem mesečnem zasedanju na Dunaju dogovorila za zmanjšanje proizvodnje nafte za 1,5 milijona sodčkov dnevno, je izjavil iranski predstavnik v organizaciji Husein Kazempur. OPEC je odločen zmanjšati proizvodnjo za najmanj 1,5 milijona sodčkov nafte dnevno. Ministrsko srečanje organizacije OPEC bo 17. januarja na Dunaju, na srečanju pa bodo preučili tržne pogoje in se odločili o politiki proizvodnje, je še dejal. OPEC bo imel 17. januarja na Dunaju srečanje naftnih ministrov, na katerem bodo pregledali tržne pogoje in se odločili o proizvodni politiki. Savdska Arabija, ki je največja svetovna proizvajalka nafte, pravi, da pričakuje strinjanje pri zmanjšanju proizvodnje za 1,5 milijona sodčkov dnevno. Kot je povedal kuvajtski naftni minister Sheik Saud Al Sabah, naj bi ga o konsenzu med članicami OPEC obvestil predsednik omenjene organizacije Ali Rodriguez. Kuvajtski minister je še izjavil, da naj bi bila ta številka do 2 milijona sodčkov na dna. Tudi iranski zunanji minister predvideva največ tolikšno zmanjšanje proizvodnje, spomladi pa najverjetneje ponovno zmanjšanje za enako številko.
Leto 2000 porazno za tehnološke delnice
30. 12. 2000 00.00
Ameriške borze so včeraj sklenile zadnji poslovni dan v letu 2000, ki je bilo mnogo slabše predvsem za tehnološke delnice, ki so leto poprej doživele nesluten razcvet. Industrijski indeks Dow Jones je včeraj v primerjavi s četrtkom izgubil 0,75 odstotka oziroma 81,91 točke in poslovno leto končal na vrednosti 10.786,85 točke. Na letni ravni je Dow Jones padel za 9,2 odstotka, kar je največji padec po odstotkih od leta 1981, ko je ta znašal 9,2 odstotka. Najslabše se je godilo tehnološkemu indeksu Nasdaq, ki so ga letos krepko stisnili kremplji "medveda". Nasdaq je na letni ravni izgubil na vrednosti 39,28 odstotka, kar je več od dosedanjega rekordnega upada leta 1974, ko je izgubil 35,1 odstotka. V nasprotju s poraznim letom 2000 je Nasdaq na primer leta 1999 doživel nesluten razcvet, saj je pridobil kar 85 odstotkov svoje vrednosti.
Letos 8,9-odstotna inflacija
29. 12. 2000 00.00
V letošnjem letu je bila stopnja inflacije 8,9-odstotna, medtem ko so v decembru zabeležili 0,1-odstotno stopnjo inflacije. Razmeroma skromno decembrsko rast cen življenjskih potrebščin gre pripisati predvsem pocenitvam naftnih derivatov, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Čeprav so se cene nekaterih avtobusnih prevozov povišale za štiri odstotke, so bile cene v skupini prevoz prav zaradi cenejših pogonskih goriv (za 5,3 odstotka) v povprečju nižje za 1,4 odstotka.
Priprava proračuna in napovedi za leto 2001
22. 12. 2000 00.00
Vlada je na četrtkovi seji začela s pripravo predloga državnega proračuna za leto 2001. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Tone Rop, naj bi proračunski odhodki v prihodnjem letu ne presegli 1160 milijard tolarjev, medtem ko naj bi se prihodki gibali med 1095 in 1100 milijardami tolarjev. Ker proračun ne bo sprejet pravo časno, bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta veljala uredba o začasnem financiranju, ki jo bo vlada obravnavala še jutri in naj bi jo sprejela najpozneje do srede, 27. decembra. Razpravo o proračunu pa bodo ministri nadaljevali čez teden dni na seji, ki bo praktično v celoti namenjena tej temi. Rop je še povedal, da naj bi vlada osnutek proračuna poslala v državni zbor predvidoma konec januarja.
Povprečna letna inflacija
27. 11. 2000 00.00
Povprečna letna inflacija naj bi letos znašala 8,9 odstotka. Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur, ki se od svoje funkcije poslavlja, saj naj bi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj (MEOR), v kolikor bo novela zakona o vladi stopila v veljavo, v novi vladi postalo del ministrstva za gospodarstvo, sicer težave z inflacijo pričakuje prihodnje leto in leta 2002.
Dellove delnice vztrajno padajo
13. 11. 2000 00.00
Delnice podjetja Dell Computer so v petek padle, potem, ko so pri tem podjetju povedali, da v prihodnjem letu pričakujejo počasnejšo rast prodaje, kar je povzročilo pravi pravcati preplah in s tem tudi padanje cen delnic ostalih tehnoloških podjetij. Pojav je prizadel tudi Intel, ki izdeluje procesorske enote za Dell, in seveda tudi Microsoft, ki skrbi za operacijske sisteme. Analitiki pravijo, da se je to zgodilo ob tem, ko so investitorji spoznali, da so leta nebrzdane rasti industrije osebnih računalnikov dokončno minila. Dellove delnice so tako padle za 18 odstotkov, hkrati z njimi pa, kot rečeno, tudi delnice ostalih izdelovalcev računalnikov, IBM-a, HP-ja in ostalih. Microsoft, IBM, HP in Intel, štirje tehnološki velikani iz Dow Jonesa, so tako povzročili padec indeksa za okroglih 100 točk.
Stanovanja dražja kot lani
12. 11. 2000 00.00
Povprečna cena stanovanj, dograjenih v prvem polletju letos, je znašala 253.470 tolarjev za kvadratni meter, kar je za 12,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Povprečni stroški gradnje so zavzemali 73,8 odstotka celotne povprečne cene in so bili za 21 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz statističnega urada.
Petrol ustvaril milijardo tolarjev dobička
09. 11. 2000 00.00
Po nerevidiranih podatkih je družba Petrol v prvih devetih mesecih ustvarila 177 milijard čistih prihodkov iz prodaje in dobro milijardo čistega dobička. Ta je posledica povečanega obsega prodaje tako naftnega blaga kot tudi dopolnilnega programa, zlasti pa nižjih stroškov poslovanja. Negativni učinek v oktobru uvedenega ponovnega državnega nadzora na ceno kurilnega in plinskega olja pa se bo odrazil v prihodnjem poslovanju družbe, sporočajo iz Petrola. Kot dodajajo, je družba vložila tožbo proti državi za plačilo nadomestila za razliko med priznanimi in dejanski stroški prodaje v višini 1,9 milijarde tolarjev in pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov oktobra spremenjene uredbe o oblikovanju cen. Povečan obseg količinske prodaje proizvodov iz nafte na domačem in tujih trgih, visoka rast prodaje nenaftnega blaga, predvsem pa nadaljnja stroškovna racionalizacija, so razlogi, ki so poleg uredbe o oblikovanju cen motornih bencinov, zaradi katere se je zmanjšal razkorak med priznanimi in dejanskimi stroški pri prodaji naftnih derivatov, največ pripomogli k zaustavitvi negativnih poslovnih trendov, s katerimi se je zlasti prve tri mesece leta 2000 srečeval Petrol. Do konca septembra je družba ustvarila za 177 milijard tolarjev čistih prihodkov iz prodaje oziroma 1,09 milijarde tolarjev čistega dobička. Prodana količina proizvodov iz nafte je dosegla 1,4 milijona ton, kar je za tri odstotke več od načrtovanih količin, doseženi prihodki od prodaje nenaftnega blaga pa so s 16 milijardami tolarjev načrtovane presegli za 12 odstotkov. Bruto dobiček je tako za sedem odstotkov višji od načrtovanega. Prva tri četrtletja je družba sklenila tudi z nižjimi stroški poslovanja od načrtovanih, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa so realno zaostali za šest odstotkov oziroma 1,3 milijarde tolarjev.
Novosti v velenjskem Gorenju
07. 11. 2000 00.00
Velenjski koncern Gorenje je v teh dneh sprejel novosti in programsko razvojne usmeritve na področju bele tehnike za prihodnje leto, ki se nanašajo na nadaljnje razvijanje novih generacij proizvodov, prenove linij izdelkov s poudarkom na večji energijski učinkovitosti, optimizaciji stroškov izdelave ter usklajevanju s svetovnimi trendi. Kot poudarja predsednik uprave Gorenja Jože Stanič, jim je uspelo aktualizirati kakovostne vidike planskih postavk za naslednje leto, ki se odražajo v doseganju večje ekonomičnosti, poviševanja cen izdelkov in doseganju večjega dobička. Povedal je še, da so ključni cilji plana v letu 2001 razvoj osnovne dejavnosti v smeri celovite palete izdelkov, lastnih blagovnih znamk in distribucije, kot tudi 12-odstotna rast proizvodnje gospodinjskih aparatov.
Ponovno podražitev bencina
02. 11. 2000 00.00
Danes opolnoči so se na podlagi modela oblikovanja cen bencinov ti podražili za skoraj devet tolarjev pri litru. To je letos že osma podražitev, ob tem pa rast cen na splošno prebija pričakovanja, kar pri ljudeh že vzbuja zaskrbljenost.
Rast cen presega pričakovanja
30. 10. 2000 00.00
Letošnje mesečne stopnje po pravilu presegajo lanske mesece. To velja tudi za oktober, ki pa je v mejah pričakovanega glede na to, da se dražijo sveža hrana in obleka ter obutev, predvsem zaradi novih jesensko zimskih kolekcij.
OPEC bo povečal proizvodnjo nafte
30. 10. 2000 00.00
Države izvoznice nafte naj bi skupno povečale dnevno proizvodnjo nafte za dva odstotka oziroma za dodatnih 500.000 sodčkov nafte na dan , da bi zaustavile rast cen nafte, ki imajo uničujoč vpliv na svetovno gospodarstvo, je sporočila Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC). OPEC je sicer od letošnjega marca naprej že trikrat povečal dnevno proizvodnjo nafte, da bi znižal ceno nafte, ki je letos dosegla največjo vrednost po krizi, ki jo je povzročila iraška okupacija Kuvajta.
Konec svetovne gospodarske rasti?
24. 10. 2000 00.00
Naraščujoče cene nafte in višje obrestne mere naj bi po mnenju šestih vodilnih nemških ekonomskih inštitutov v naslednjih 12 mesecih zmanjšale svetovno gospodarsko rast. Svetovno gospodarstvo, ki je letos zabeležilo 3,8-odstotno rast, naj bi tako prihodnje leto zabeležilo le 2,8-odstotno gospodarsko rast.