rast
Pospešitev rasti cen v Avstriji
18. 11. 1997 00.00
Rast cen v Avstriji se je oktobra nekoliko pospešila. Tako je stopnja inflacije oktobra znašala 1,1 odstotka. Avstrija je septembra zabeležila enoodstotno rast cen na letni ravni. Oktobra lani je Avstrija beležila 2,1-odstotno letno stopnjo inflacije.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Kriza v Aziji je <i>prikrit blagoslov</i>
13. 11. 1997 00.00
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je danes v Singapuru izjavil, da se bo finančna in denarna kriza držav jugovzhodne Azije pokazala kot <i>prikrit blagoslov</i>. Kot je pokazal primer Mehike, lahko gospodarstva, ki jih zdaj preteresa kriza, v nekaj letih pričakujejo ponovno solidno rast. Dejal je še, da obstaja <i>potencial za visoke stopnje rasti v prihodnjih dveh desetletjih</i>. Finančna in denarna kriza na Tajskem, Filipinih, v Indoneziji in Maleziji je po mnenju Camdessusa kriza zaupanja, resda pa je izgubljeno zaupanje težko povrniti in je za to potrebno nekaj časa.
Rast svetovne proizvodnje oljaric
01. 10. 1997 00.00
Svetovna proizvodnja desetih najpomembnejših oljaric v letošnji sezoni bo po predvidevanjih strokovnjakov znašala približno 277 milijonov ton. Na mednarodni konferenci v Bombayu so poudarili, da se je število površin, zasejanih z desetimi najpomembnejšimi oljaricami, povečalo za devet milijonov hektarjev. Za 5,6 milijona hektarjev so se povečale površine, zasejane s sojo, delež soje v svetovni proizvodnji oljaric pa se bo tako predvidoma povzpel za dobra dva odstotka na 53,2 odstotka. Oljna repica bo rasla na 1,9 milijona hektarjev več kot lani, površine, zasejane s sončnicami, pa se po ugotovitvah strokovnjakov v Bombayu zmanjšujejo.
EU: porast porabe energije v transportu
24. 09. 1997 00.00
Celotna poraba energije v Evropski uniji je stabilna, v transportu pa njena poraba skokovito narašča. V obdobju od leta 1980 do 1992 je porasla za 45 odstotkov. V minulih desetih letih se je poraba naravnega plina povečala za 50 odstotkov, zaradi številnih novih električnih pripomočkov pa je za 5 odstotkov narasla tudi poraba elektrike. V raziskavi o trajnem razvoju, izdelani na priporočilo komisije Združenih narodov za trajen razvoj, Eurostat ugotavlja, da odvisnost od neobnovljivih energetskih virov ni trajna, vendar pa poraba obnovljivih energetskih virov dosega le 5-odstotno raven celotne porabe enregije. Rast prebivalstva se je v EU z 8 odstotkov v letu 1965 znižala na 3,1 odstotka v letu 1995. Neto migracijska stopnja (razlika med celotno in naravno rastjo prebivalstva) je bila leta 1994 2,1-odstotna, čeprav se priseljevanje od leta 1992 znižuje. Leta 1960 je bila pričakovana življenjska doba za moške 67,3 leta in za ženske 72,6 leta. Do 1994 se je za moške dvignila na 73,9 in za ženske na 80,4 leta.