rast

Rast industrijske proizvodnje na Nizozemskem
13. 12. 1997 10.37
Industrijska proizvodnja na Nizozemskem se je po podatkih državnega statističnega urada oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 3,8 odstotka, kar je za 0,7 odstotka več od napovedi strokovnjakov.

Čas predbožičnih nakupov
08. 12. 1997 16.10
Še nedavno negativno razpoloženje na vseh svetovnih borzah, je zamenjalo navdušenje za nakupe. V Londonu, so posebej zagreti za nakupe predvsem institucionalni investitorji, ki v največji meri pospešujejo rast indeksa. Dow Jones je kot vemo zopet prestopil magično mejo 8.000 točk. Skok ameriških borznih indeksov so spodbudile predvsem tehnološke delnice ter delnice nekaterih bank, ki so v fazi združevanja in pa seveda stabiliziranje azijskih trgov.

Zaradi finančne krize v Indoneziji prodali manj mobilnih telefonskih aparatov
06. 12. 1997 11.21
Zaradi finančne krize v Indoneziji se je ustavila skokovita rast prodaje mobilnih telefonskih aparatov. Padanje tečaja nacionalne valute rupije je namreč uvožene telefone tako podražilo, da se je njihova prodaja od avgusta zmanjšala že za 40 odstotkov, je pokazala anketa med vodilnimi prodajalci mobilnih telefonskih aparatov na indonezijskem trgu: Siemensom, Nokio in Ericssonom. Mobilni telefoni tudi v Indoneziji veljajo za statusni simbol. Finančna kriza je prizadela vse panoge, vključno z dobavitelji mobilnih telefonskih aparatov. V Indoneziji, ki ima uradno 200 milijonov prebivalcev, je bilo leta 1996 še 465.000 lastnikov mobilnih telefonov, letos pa se je njihovo število z 1,1 milijona že več kot podvojilo. Indonezijska rupija je od julija v razmerju do ameriškega dolarja izgubila približno 40 odstotkov vrednosti.

Nemški BDP v tretjem četrtletju zrasel za 2,4 odstotka
05. 12. 1997 08.44
Bruto domači proizvod Nemčije se je v letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani realno povečal za 2,4 odstotka. V prvem četrtletju je rast BDP znašala en odstotek, v drugem četrtletju pa je dosegla tri odstotke. Najpomembnejši dejavnik rasti je bil po podatkih statističnega urada izvoz, ki se je v primerjavi z lanskim decembrom realno povzpel za 13,3 odstotka.

Ameriško gospodarstvo bo raslo počasneje od evropskega
05. 12. 1997 08.42
Evropsko gospodarstvo bo po ocenah strokovnjakov investicijske banke Salomon Smith Barney prihodnje leto prvič v tem desetletju raslo hitreje kot gospodarstvo v ZDA. Evropska monetarna unija bo namreč nov zagon dobila z ekspanzivno denarno politiko centralnih bank, k hitrejši gospodarski rasti pa bo prispevala tudi ohlapnejša proračunska politika posameznih držav, ki je bila doslej zelo stroga, napovedujejo pri Salomonu. Bruto domači proizvod držav evropske monetarne unije (teh bo po napovedih Salomonovih strokovnjakov v prvi fazi le enajst) bo leta 1998 zrasel za dobre tri odstotke, letos pa bo njegova rast predvidoma dosegla 2,5 odstotka.

Hrvaški bruto domači proizvod raste
30. 11. 1997 13.54
Hrvaški bruto domači proizvod (BDP), izražen v stalnih cenah leta 1990, se je v letošnjem tretjem trimesečju povečal na 57,7 milijona kun oz. za sedem odstotkov glede na enako lansko obdobje. Po oceni državnega zavoda za statistiko se tudi letos nadaljuje rast BDP, ki traja od leta 1994. Konec leta 1996 je BDP znašal 204,8 milijona kun, kar je sicer za 4,3 odstotka več kot leta 1995, toda za dobro četrtino manj kot leta 1990. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi Hrvaška med državami v prehodu - Češko, Poljsko, Madžarsko in Slovenijo - po rasti BDP leta 1994 zasedla zadnje mesto, leta 1995 predzadnje, lani pa že tretje mesto.

Rast cen industrijskih izdelkov
25. 11. 1997 11.28
Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v Sloveniji so se oktobra v primerjavi s septembrom v povprečju povišale za 1,8 odstotka. V primerjavi z lanskim oktobrom so se cene teh izdelkov povišale za 7,3 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 5,7 odstotka.

Napovedana rast proizvodnje vzhodnoevropske avtomobilske industrije
25. 11. 1997 09.42
Proizvodnja vzhodnoevropske avtomobilske industrije se bo med letoma 1996 in 2001 skorajda podvojila, ugotavlja raziskava britanskega inštituta EIU. Medtem ko so v vzhodnoevropskih državah leta 1996 izdelali skupaj 1,89 milijona vozil, naj bi se številka do leta 2001 povzpela na 3,67 milijona vozil, napoveduje raziskava, ki so jo v začetku tedna objavili v Londonu. Pri tem bo izvoz postajal vse bolj pomemben, saj se bo povpraševanje na vzhodnoevropskih trgih povečalo le za 40 odstotkov. EIU samo Rusiji napoveduje, da bo v letu 2001 izdelala za 57 odstotkov več avtomobilov kot lani.

Dogajanja na svetovnih in Ljubljanski borzi
24. 11. 1997 15.31
Konec preteklega meseca je prinesel zlom tečajev delnic na svetovnih borzah. Gospodarske in denarne težave azijskih tigrov ter politična nestabilnost v Hong kongu, so povzročile občutnejši padec indeksa Hang Seng, čemur je sledil padec na vseh pomembnejših svetovnih borzah. <br< Zadnji dve leti so borzni indeksi nenehno naraščali, kar še posebej velja za ameriški kapitalski trg, kamor se je preko vzajemnih skladov stekala ogromna količina novega denarja. Ta novi denar je preko vseh razumnih meja napihnil cene delnic še na vseh ostalih pomembnejših trgih. Vedno več je bilo analitikov, ki so opozarjali, da se bo nenehna rast enkrat končala, kar se je tudi zgodilo.

V ZDA 0.5% rast industrijske proizvodnje v oktobru
19. 11. 1997 09.15
Obseg industrijske proizvodnje v ZDA se je oktobra v primerjavi s septembrom povišal za 0,5 odstotka. Ta stopnja rasti je podobna kot so jo pričakovali tudi strokovnjaki. K porastu obsega industrijske proizvodnje so največ prispevali proizvajalci gospodinjskih aparatov ter računalnikov in pisarniške opreme. Tudi en mesec prej so ZDA zabeležile polodstoten porast obsega industrijske proizvodnje.

Pospešitev rasti cen v Avstriji
18. 11. 1997 00.00
Rast cen v Avstriji se je oktobra nekoliko pospešila. Tako je stopnja inflacije oktobra znašala 1,1 odstotka. Avstrija je septembra zabeležila enoodstotno rast cen na letni ravni. Oktobra lani je Avstrija beležila 2,1-odstotno letno stopnjo inflacije.

Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.

Kriza v Aziji je <i>prikrit blagoslov</i>
13. 11. 1997 00.00
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je danes v Singapuru izjavil, da se bo finančna in denarna kriza držav jugovzhodne Azije pokazala kot <i>prikrit blagoslov</i>. Kot je pokazal primer Mehike, lahko gospodarstva, ki jih zdaj preteresa kriza, v nekaj letih pričakujejo ponovno solidno rast. Dejal je še, da obstaja <i>potencial za visoke stopnje rasti v prihodnjih dveh desetletjih</i>. Finančna in denarna kriza na Tajskem, Filipinih, v Indoneziji in Maleziji je po mnenju Camdessusa kriza zaupanja, resda pa je izgubljeno zaupanje težko povrniti in je za to potrebno nekaj časa.

Rast svetovne proizvodnje oljaric
01. 10. 1997 00.00
Svetovna proizvodnja desetih najpomembnejših oljaric v letošnji sezoni bo po predvidevanjih strokovnjakov znašala približno 277 milijonov ton. Na mednarodni konferenci v Bombayu so poudarili, da se je število površin, zasejanih z desetimi najpomembnejšimi oljaricami, povečalo za devet milijonov hektarjev. Za 5,6 milijona hektarjev so se povečale površine, zasejane s sojo, delež soje v svetovni proizvodnji oljaric pa se bo tako predvidoma povzpel za dobra dva odstotka na 53,2 odstotka. Oljna repica bo rasla na 1,9 milijona hektarjev več kot lani, površine, zasejane s sončnicami, pa se po ugotovitvah strokovnjakov v Bombayu zmanjšujejo.

EU: porast porabe energije v transportu
24. 09. 1997 00.00
Celotna poraba energije v Evropski uniji je stabilna, v transportu pa njena poraba skokovito narašča. V obdobju od leta 1980 do 1992 je porasla za 45 odstotkov. V minulih desetih letih se je poraba naravnega plina povečala za 50 odstotkov, zaradi številnih novih električnih pripomočkov pa je za 5 odstotkov narasla tudi poraba elektrike. V raziskavi o trajnem razvoju, izdelani na priporočilo komisije Združenih narodov za trajen razvoj, Eurostat ugotavlja, da odvisnost od neobnovljivih energetskih virov ni trajna, vendar pa poraba obnovljivih energetskih virov dosega le 5-odstotno raven celotne porabe enregije. Rast prebivalstva se je v EU z 8 odstotkov v letu 1965 znižala na 3,1 odstotka v letu 1995. Neto migracijska stopnja (razlika med celotno in naravno rastjo prebivalstva) je bila leta 1994 2,1-odstotna, čeprav se priseljevanje od leta 1992 znižuje. Leta 1960 je bila pričakovana življenjska doba za moške 67,3 leta in za ženske 72,6 leta. Do 1994 se je za moške dvignila na 73,9 in za ženske na 80,4 leta.